Gregorski

Pandemija: Ponovno odkritje šole in doma

Arhitektura 21. stoletja se ukvarja predvsem z izzivi hitrega ekonomskega, družbenega in tehnološkega razvoja, ki ga zaznamujejo digitalne tehnologije, mobilnost, kapital, rast mest… Leta 2020 je pandemija virusa v ospredje postavila do tedaj zapostavljene vsebine: pomen zdravja, svežega zraka, svetlobe, gibanja, odprtih površin, socialnih stikov…

V okviru študentskih nalog raziskujemo, kakšne naj bodo stavbe za bivanje in stavbe za izobraževanje po izkušnji pandemije? Kaj se lahko naučimo na primerih sodobne arhitekture iz začetka 20. st., ki se je v času hitrega razvoja industrije, onesnaževanja in širjenja bolezni že ukvarjala z enakimi vprašanji? Skozi naloge zagovarjamo tezo, da se lahko pametno zasnovana arhitektura nenehno prilagaja spremembam, tudi nepričakovanim.

V študijskem letu, ki je potekalo večinoma preko spleta, smo v okviru uvodne natečajne naloge ADAPT razmišljali o (novi) vlogi arhitekture in odprtega prostora ter aktivnostih in interakcijah, ki jih prostor generira v času pandemije. Teoretično raziskovalni del smo nadaljevali s študijem izbrane literature in posameznih člankov s področja izobraževanja ter bivanja in dela od doma. Sprašujemo se o načinih poučevanja ter tipologijah šolskih stavb v luči aktualnih dogodkov. Aplikativni, projektni del študentskih nalog obranava območje Prul v Ljubljani, kjer bi z novimi vsebinami vzpostavili izobraževalno kreativno četrt mesta – tudi kot primer zaustavitve procesa gradnje zgolj “ekskluzivnih” stanovanj, zamiranja kreativnega sektorja ter postopnega procesa gentrifikacije območja.

V “pandemičnem” šolskem letu, ki ga je zaznamovala tudi odsotnost študentskih ekskurzij, smo se v okviru natečaja za “Stolp ob jami” vsaj za kratek čas “teleportirali” v impresivno pokrajino Islandije in lokacijo ob tektonski razpoki dveh kontinentov…