Žnidaršič

Leta 1895 je Ljubljano prizadel zadnji veliki potres. Z oddaljevanjem zgodovinskega dogodka se približuje tudi zavedanje bližine novega. Študije in projekcije kažejo na to, da na potres v Ljubljani nismo dobro pripravljeni.

Je lahko pričakovana katastrofa tudi priložnost za mesto?

V okviru med-seminarske teme smo se v študijskem letu 20/21 ukvarjali s predpotresno utrditvijo, začasnimi popotresnimi intervencijami in potresno sanacijo kot priložnostmi za preoblikovanje mestnega prostora. Pri obravnavi mestnega središča smo se osredotočili na vprašanja ohranjanja in vzpostavljanja novih odprtih javnih prostorov, izkoriščanja degradiranih prostorov mesta za začasne strukture po potresu in njihovo transformacijo v trajne programe v popotresni viziji mesta ter vertikalnih zgostitev obstoječega grajenega tkiva.

Ali lahko grožnja potresa odpira možnost za presnovo javnih prostorov in bivalnih ter delovnih prostorov mesta?

Kako lahko vpliva na socialni ustroj mesta?

Kako bomo na potres reagirali 1 dan, 1 teden, 1 mesec po potresu in kakšne posledice bodo te reakcije pustile v razvoju mesta v prihodnosti?

Ljubljanski župan Hribar je leta 1895 potres izkoristil kot priložnost za prenovo, osvežitev in posodobitev mesta. Skozi ta proces so nastale nekatere najbolj poznane vedute, javni odprti prostori in urbane poteze Ljubljane (npr. Kresija, Hribarjevo nabrežje, odpiranje Novega trga na Ljubljanico itd.). Seminarske naloge v luči zadnje velike prenove mesta potres obravnavajo skozi tri pristope.

Utrditev ogroženih obstoječih objektov pred potresom z arhitekturno nadgradnjo in programsko dopolnitvijo/razširitvijo ter priložnosti za nadgradnjo mestnega in bivalnega prostora, ki jo nudijo.

Prostorske intervencije kot neposredna reakcija po potresu, ki zajema začasne rabe prostorov za delo in bivanje, hitre intervencije v obstoječe poškodovane strukture in vprašanja začasnih prostorov, ki sčasoma dobijo stalno funkcijo in vlogo v prostoru. Začasne rabe prostorov torej presegajo zgolj urgentne, odstranljive intervencije in postanejo nastavki za nadaljnji razvoj prostora.

Študije in vizije dolgoročnega prostorskega razvoja v luči novih prostorov, ki nastajajo s porušitvijo stavb ali delov stavb v potresu ali kot preventivni ukrep že pred potresom.

Dobro razumevanje predispozicij mestnega stavbnega tkiva, infrastrukture in demografije je ključno za razvoj poglobljenih študijskih projektov. Naloge zato temeljijo na analizi in poznavanju potresne ogroženosti obravnavanih delov mesta in posameznih stavb, številu potencialno prizadetih upravnih, javnih in storitvenih dejavnosti ter prebivalcev mesta, ki v ogroženih stavbah prebivajo. Hkrati pa se je za celovito obravnavo tematike pri vsaki nalogi nujno zavedati strateškega potenciala vseh intervencij za nadaljnji razvoj, presnovo in posodobitev mesta.