Filipič
Mentorja:
doc. Polona Filipič, u. d. i. a.
doc. Primož Hočevar, u. d. i. a.
Asistent:
asist. Sinan Mihelčič, u. d. i. a.
Demonstratorja:
Iza Šentjurc, abs. arh.
Mladen Mavrović, abs. arh.
![Resized 20210523 202108](http://razstava2021.fa.uni-lj.si/wp-content/uploads/2021/06/Resized_20210523_202108.jpg)
Pozdravljeno bodi
Sorško poljé,
Kjer moji očaci
V grobih ležé;
Kjer zibel je moja
Stala nekdàj,
Kjer rojstna stojí še
Hiša mi zdaj.
Triglava visoko
Snežno glavó
Še v sinji daljavi
Vidi okó;
Še Sava grmeča
V strugi šumí,
Ko leta nekdanja
Liže pečí.
Al sem ti še znanec,
Sorško polje?
Ker dolgo se nisva
Videla že;
I jaz sem premenil
Misli, obraz,
Kar naju ločila
Kraj sta i čas.
(Simon Jenko, Na Sorškem polji)
Porečje Sore, Save in Kokre
Iz mesta na podeželje
V našem seminarju usmerjeno, preko raznolikih urbanistično-arhitekturnih študentskih nalog, že vrsto let raziskujemo večplastne vidike trajnostnosti. Ta pojem vselej razumemo v tesni povezavi z edinstvenostjo konteksta, smotrno porabo virov in vzpostavljanjem odnosa do uporabnika. Na ta način se ustvarja vez, ki ohranja dialektiko družbenih odnosov in genius loci skozi čas. Študentske naloge odražajo naše vrednote in odgovornost, ki jo imamo do razvoja grajenega in naravnega prostora v prihodnje.
V študijskem letu 2020/2021 smo vprašanja, ki so velikokrat bolj pomembna od samih odgovorov, usmerili v različne vidike vzdržnega razvoja, ki narekuje prilagoditve načina življenja, s spremembo v blaginji in porabi ter inovativni prostorski politiki. Ta zrcali kulturo uživanja v manjši porabi, sodelovanje med posameznikom in skupnostjo, souporabo pred lastništvom, večuporabnost in cikličnost, samooskrbnost, oblikovanje javnega prostora za izmenjavo izkušenj sodobne družbe.
Proces snovanja posamezne študentske naloge je vselej preplet določenega analitičnega postopka za razumevanje stanja z vrednotenjem in dodano vrednostjo umetniškega ustvarjanja, to pa vodi v unikatnost in enkratnost podane rešitve. Prostorska zasnova je tako vedno vizionarski prikaz razumevanja obstoječega, oplemenitena s kreativno noto posameznika, ki izvorno misel preobrazi v smelo zamisel.
Pod drobnogled smo vzeli tista spregledana območja na širšem prostoru porečij Sore, Save in Kokre, ki skrivoma ponujajo mnogotere prednosti in potenciale za bolj vzdržen razvoj od mesta do podeželja. Romantična vizija razvoja podeželja izkazuje namreč našo željo živeti v skupnosti, kjer se izognemo kaotični ali protislovni urbanosti. Podeželje določa naravna pluralistična miselnost, mozaik raznolikih območij in naključni nabor virov, ki pomenijo bogastvo in zmožnost sonaravnih oblik bivanja. Ta hibridni svet ponuja priložnost ponovne uporabe obstoječih prostorskih struktur, znanja in veščin na trajnostni način. Hibridizacija podeželja ne sproža le razvoja, ki odraža podeželskost, ampak podpira preživetje ustvarjalnosti, ki izhaja iz eklektičnosti tega okolja. Manj postane več. Sprememba postane možnost.
![Uifci](http://razstava2021.fa.uni-lj.si/wp-content/uploads/2021/06/uifci.jpg)
Dela študentov
- Ažman
- Blenkuš
- Čeferin
- Čeferin – 2
- Čerpes
- Dešman
- Fikfak
- Fikfak – Juvančič
- Filipič
- Glažar
- Gregorski
- Ifko
- Joint Design Studio – Zupančič T., Novljan, Robinson
- Juvančič
- Krušec
- Perović
- Planišček
- Prinčič
- Sadar
- Slak
- studio Hudnik
- Urbanistična zasnova premostitev reke Savinje v Celju
- Vodopivec
- Žnidaršič
- Zorc
- Zorec
- Zupančič D.