Seminar Filipič
5. letnik
Tema
Delavnica

DELAVNICA REHABI(LI)TACIJA PODEŽELJA

Lavra Lipej, Ula pintarič, Laura Ivančić, Iza Šentjurc

mentor: doc. mag. Polona Filipič, MArch Bi
somentorji: prof. Jurij Sadar, prof. mag. Tomaž Krušec, izr. prof. dr. Matej Blenkuš, izr. prof. Mihael Dešman, Aleš Vrhovec, izr. prof. mag. Anja Planišček,  Špela Kuhar,  asist. Vlatka Ljubanović, izr. prof. Uroš Lobnik, dr. Peter Šenk, doc. Mitja Zorc

Romantična vizija razvoja podeželja izkazuje našo željo živeti v skupnosti, kjer se izognemo kaotični, disfunkcionalni ali protislovni urbanosti. Podeželje določa naravna pluralistična miselnost, mozaik raznolikih območij in naključni nabor virov, ki pomenijo bogastvo in zmožnost sonaravnih oblik bivanja. Ta hibridni svet ponuja priložnost ponovne uporabe obstoječih prostorskih struktur, znanja in veščin na trajnostni način. Načela vzdržnega razvoja zahtevajo prilagoditve našega načina življenja, ki so tesno povezane s spremembo v blaginji in porabi, z inovativno politiko in prostorskimi spremembami. Tak način življenja pomeni uravnavati življenje med kvaliteto in kvantiteto, v sodelovanju med posameznikom in skupnostjo, med lastništvom in souporabo, osredotočenostjo na oblikovanje javnega dobra za izmenjavo izkušenj, samopridelavi hrane, zeleni rekreaciji in novih oblikah samozaposlitve.

SAMOOSKRBA

Samooskrba je danes princip, ki je prenesen na vsa področja; politiko, trgovino, raziskovalce, nevladne organizacije in civilne pobude. Po eni strani se močno zavedamo, kako zelo pomembna je samooskrba, vendar kljub temu obilje v trgovskih centrih ni bilo še nikdar večje. Obilje je sicer pogosto le navidezno, kakovost hrane pa je slaba. Lokalna pridelava in poraba sta danes potrebi in velika izziva. Manj transporta hrane pomeni tudi manj onesnaževanja. Zgolj lokalno pridelano ni dovolj, hrana mora biti tudi ekološka, kar pomeni večjo trajnostnost.  

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE

Razvoj, stabilnost in obstoj vsake družbe temelji na medgeneracijski povezanosti in solidarnosti. Medgeneracijsko povezovanje prinaša sodelujočemu novo kvaliteto življenja, zagotavlja občutek sprejetosti in varnosti v kraju kjer živi, lajša osamljenost ter krepi duševno in telesno zdravje. Pomeni izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije do druge, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter ohranjanje materialne varnosti ter kulturne dediščine. Povezano lokalno okolje predstavlja tudi pomemben del identitete posameznika.  

DELO NA DOMU

Delo od doma prinaša tako prednosti kot slabosti. Med prednostmi je prav gotovo prihranek na sredstvih za prihod na delo in zato manjši ogljični odtis na okolje. Prihranek je na času, ki ga sicer porabimo za vožnjo na delovno mesto. Delo od doma je praviloma bolj sproščeno, odmore si lahko določamo sami. Večja je fleksibilnost in zadovoljstvo zaposlenih kar pomeni večjo produktivnost in delovno uspešnost. Razkriva pa se tudi negativna plat. Težave z razporejanjem delovnega časa, občutek potrebe po stalni dosegljivosti, občutki izoliranosti in osamljenosti. Težavno je tudi deljenje bivalnih prostorov z ostalimi člani družine, kjer ponavadi preživljajo prosti čas. 

JAVNI PROSTOR

Urejanje in skrb za javni prostor je ključnega pomena za vzdrževanje skupnosti. Skupnostni prostor je namreč tista povezovalna plast urbanega in podeželjskega, ki omogoča izmenjavo izkušenj in ohranja raznolikost. Z inovativnimi, trajnostno naravnanimi intervencijami, ki pomenijo tudi regeneracijo zapuščenega skupnega ter kolektivno zavest, lahko povrnemo pestrost življenja in identiteto podeželju, ki se je v preteklih procesih izgubila. 
Prejšnji projekt
Avtor projekta
Naslednji projekt
Avtor projekta

študent