S popotresno preureditvijo kareja se ohranjajo zgodovinsko pomembne stavbe kot sta cerkev Marijinega oznanjenja in frančiškanski samostan. Nova stavba oblikuje obod kareja, ki je nekoliko umaknjen. Cankarjeva cesta dobi iztek v javni prostor, kare postaja bolj prehoden. Za javnost se odpre samostanski vrt, ki dobi karakter mestnega parka. Obdan s stavbami ohranja svojo prvotno kvaliteto umirjene zelene oaze sredi mesta. S preboji in dozidavo obstoječi bazar dobi vlogo mestne lože, ki deluje kot filter med Čopovo ulico in samostanom, obenem pa predstavlja niz ustavljalnih točk in prehodov, ki jih Čopova ulica do sedaj ni imela.

Nadaljuje se samostanska tradicija pridelave hrane, saj intervencija spodbuja program samooskrbe in kulinarike ter izkorišča umirjenost notranjosti kareja za bivalno in delovno okolje. Celotna zasnova deluje kot tališče mešanice različnih javnih programov in uporabnikov, ki oživijo do sedaj zgolj prehodno in nakupovalno območje mestnega središča.