Potres z odpiranjem praznin in rušenjem ustvarja priložnost za vzpostavitev nove realnosti.

Kako se torej opredeliti do protipotresne sanacije, ki je zavoljo zaščite življenj nujna?

Avstro-ogrski meščanski kare. Grajen v družbi z vojaškim družbenim redom in jasno hierarhijo, odraža red, strukturo, segregacijo. Ob menjavi sistema, predelan v polarno nasprotje. Prezidave, predelave, delitve in nadzidave stavbe, da bi ustvarili vtis novega in brisali spomin stareg. Na to, danes neko drugo zgodovino pričajo  nenavadna uporaba, neenotna podoba, degradirana raba atrija. Grajena v enem, predelana v drugem, danes v tretjem obodbju stoji, kot družbena ruševina, hkrati pomembna nosilka spomina, ki je potresno nevarna. S protipotresno sanacijo, izničimo moč potresa in onemogočimo tudi njegov transformabilen potencial. Zato  mora sanacija sama preizprašati realnost, tudi rušiti in odpirati možnosti. Nova stara stavba v merilu ulice in mesta, ostaja spomin družbe in prostora. V notranjosti pa ustvarja sistem bivanja nove dobe. Zvedavega bivanja, v stiku s transparentimi sistemi, nagovarja v fokus iz produkta o razmislekih procesa. Odpira možnosti bivanja in predvsem nagovarja k so bivanju.