Izhodišče analize je bilo opazovanje vpliva, ki ga imata veter in hrup v prostoru obravnavane lokacije v središču Ljubljane. Med vetrom, ki je dejansko gibanje zraka, in hrupom, ki nastane zaradi prenosa mehanskega valovanja skozi zrak, zagotovo obstaja korelacija. Zanimalo nas je, kako se slednja pojava obnašata v različnih mestnih oblikah; kako na njuno delovanje vpliva sama morfologija mesta in morda odkriti, v kolikšni meri veter in hrup vplivata drug na drugega. Za globje razumevanje mestnega prostora ja namreč ključna ugotovitev, kakšni sta prevladujoči intenziteti vetra in hrupa, ter do kolikšne mere ju kot uporabnik prostora zaznavamo. Analizo smo pričeli s členjenjem mesta na splošne morfološke tipe, ki so zanj najbolj značilni; torej na oblike v prostoru, ki jih je možno jasno in neposredno razbrati iz mestnega tkiva. Kot prepoznavne oblike mesta Ljubljane smo prepoznali glavno ulico, stransko ulico, reko (zračni koridorji), atrij, pasažo in park (javne zelene površine odprtega tipa). Na izbranih točkah na celotni obravnavani lokaciji, ki so bile predstavniki zgoraj navedenih morfoloških tipov, smo nato izmerili hrup in veter. Hrup je bil izmerjen z aplikacijo na pametnem telefonu v dB, intenziteto vetra pa smo določali izkustveno z našo lestvico od 0-10; dobljeno občuteno vrednost vetra smo nato preverili še z napravo iz lepenke s skalo, na katero je bila pritrjena vrvica s koščkom papirja, ki se je z gibanjem zraka premaknila na določeno vrednost na lestvici.

Izbrane reprezentativne točke prostora z izmerjenimi vrednostmi vetra in hrupa, smo medsebojno povezali v pot, ki smo jo opravili med meritvami. Naš končni zapis v material je dejansko sprehod po mestu. Aluminijast trak je prerez poti; višina oz. amplituda valova pa predstavlja stopnjo jakosti hrupa, grobost/stopnja obdelave pa intenziteta vetra, ki smo ga na določeni točki poti zaznali. Končni produkt deluje na nek način kot braillova pisava, saj deluje po principu taktilnega zaznavanja. Kot pri uporabi prostora in sprehodu po mestu senzorično zaznavano vpliv vetra in pojav hrupa, tako lahko tudi z drsenjem prstov od začetka do konca obdelanega kovinskega traku dobimo nek splošen vtis o dinamiki vetra in hrupa v mestnem prostoru. Doživljanje obravnavanih pojavov je namreč v veliki meri subjektivno; pri tem pa ju uporabnik ne zaznava zgolj z vidom, ampak z vsemi čuti.