Paviljon za knjižnico

Nastja Piletič
mentor:  prof. Jurij Sadar
asistentka: asist. Maša Ogrin
demonstrator: Lin Martin Japelj

Ob Resljevi cesti se od Tomanovega parka mimo Hotela v zelenju pelje razgibana pot. Ob njej, kot priključek k hotelu, stoji javni paviljon namenjen druženju in branju. Z odprtim vhodom in s svojo obliko obiskovalca vabi, da se sprehodi skozenj. Od vhoda do izhoda ob strani spremljajo knjižne police in ustvarjajo pot. Med policami se pojavijo trije veliki stebri, v katerih se zgodita dva programa. V enem od treh stebrov je postavljen barski pult za pripravo čaja. Med drugima dvema pa se ustvari družabni prostor, ki te vabi, da v njem postojiš in se sprostiš ob družbi knjig in ljudi.

Razgibanost fasade in strehe izhaja iz praelementa, katerega inspiracija je bil vogal na vrtcu Ledina. Praelement je kljukast steber, ki ima obliko razširjene črke ‘u’ in se vertikalno dviguje do višine treh metrov. Praelementu se spreminja tloris in se debeli, tako pa nastaneta dva prototipa. Ožji in tanjši prototip se množi in se sestavlja v cikcakaste stene, v katerih so police za shranjevanje knjig. Drugi prototip je večji in širši, uporabljen je za tri stebre, ki tvorijo nosilno konstrukcijo.

Prevladujoči material je beton, ki s svojo masivnostjo ustvarja tiho zavetje pred zunanjim svetom. Uporabljen je za nosilne stebre, stenske odseke ter za streho. Te težki elementi trdno določajo postavitev paviljona v prostoru, vzdušje v paviljonu omehča uporaba lesa. Ta je uporabljen za oder, barski pult in police, z njim pa se notranji prostor poveže z bujno okoliško naravo. Največji dotok svetlobe omogoča steklo, ki pokriva zunanje stene omar. Posledično je paviljon precej transparenten, vendar pogled skozenj omejujejo police polne knjig.  

Knjižnica je namenjena obiskovalcem hotela, kot tudi vsem mimoidočim. Z okoliškim rastlinjem in polnimi policami knjig vsakomur ponuja prostor za sprostitev in regeneracijo. 

Modularne tribune
Maks Petrovičič
Mestna delavnica
Nina Pravst