Melje kot krajina je nastalo med vznožjem Meljskega hriba in okljukom reke Drave. Svoje ime je dobilo zaradi procesa postopnega zažiranja rečne struge v vznožje Meljskega hriba, kar je povzročilo nastanek strmega jugovzhodnega pobočja oziroma klifa. Meljski hrib je geološko zgrajen predvsem iz sivega laporja z vložki peščenjaka in peska. To so krhke, drobljive kamnine, ki s svojimi lastnostmi omogočajo močnejše erozijske procese, zato so Mariborske gorice razmeroma nizke in reliefno močno razgibane. Zaradi procesa počasnega nalaganja rečnih sedimentov na prevoju rečnega toka je Melje glede na višino Drave v depresiji. Pretežni del depresije je izredno raven, nakar se ob Meljski komendi teren strmo vzpne proti omenjenim goricam v zaledju.  

Melje kot naselje je nastalo zunaj mestnih mej srednjeveškega Maribora. S širjenjem novoveškega mesta Maribor proti vzhodu, je Melje najprej postalo njegovo predmestje, pozneje pa je tudi formalno postalo del Mestne občine Maribor in sicer kot tako imenovano Meljsko predmestje. V 19. stoletju in začetku 20. stoletja je Melje postalo območje mariborske industrije. V obdobju med obema vojnama pa je postalo glavno središče mariborske tekstilne industrije, ki je bila ključna za izgradnjo večjega dela industrijskih hal, ki so pomembno zaznamovale morfologijo vzhodnega dela mesta.