Projekt se ukvarja z obravnavo severnega dela rudniškega območja, kjer je nekoč stala kolonija s stanovanji za rudarje in njihove družine. Novo glasbeno šolo umesti nad rudniški vpadnik Barbara, nasproti predvidenega muzeja in kavarne.
Na območju je v členitvi terena na terase še možno razbrati ostanke bivše rudniške kolonije. Oblikovna zasnova štirih večjih volumnov glasbene in plesne šole tako interpretira izgubljeno zgodovino, o kateri jasno priča le še Mlakarjeva hiša. V prostor vrača nekdanji ritem rudarskih hiš in poti med njimi. Osnovne masivnejše volumne povezuje ravna zelena streha, ki jo prebadajo ozelenjeni atriji. Ti v osrednjem povezovalnem prostoru, ki interpretira pot med hišami, ustvarjajo novo dinamiko in prinašajo svetlobo. Glasba, narava in arhitektura zaživijo v svojem prepletu, ko se skozi zelene atrije pogledi odprejo v notranjost glasbenih učilnic.

Ker stavba ohranja obstoječo konfiguracijo terena, so v osrednji povezovalni prostor umeščene klančine za premagovanje višinskih razlik v vzdolžni in prečni smeri. Klančine postanejo ena vodilnih karakteristik osrednjega prostora in omogočijo dostopnost za vse.
Programsko se stavba deli na vadbene učilnice na severni in večje dvorane na južni strani. Ob notranjih dvoranah se pojavijo tudi zunanji prireditveni prostori – zgornji omogoči uporabo notranje plesne dvorane za pokrit oder ali projekcijo na fasado objekta, spodnji pa ponudi pokrita sedišča s postavitvijo začasnega odra na trgu pred stavbo.