Moja naloga je bila zasnovati neprofitna stanovanja po načelu arhitekta Alejandra Aravene, ki poleg tega, da so ugodna uporabniku nudijo vrsto možnosti za kasnejšo razširitev oziroma povečavo prostorov po lastnih potrebah. Moj koncept torej sloni na njegovem prepričanju, da mora biti arhitektura dodana vrednost, na pa dodaten strošek. Arhitekturna zasnova temelji na skupni konstrukciji, ki znatno zmanjša strošek gradnje. V leseno ogrodje so vstavljene 4 bivalne enote, od tega sta po dve in dve (A in B) enaki. Posamezna enota je sestavljena iz pritličja ter dveh nadstropij in tretjega, ki služi kot terasa, po potrebi pa se ga lahko zapre in tako se hiša razširi za celo nadstropje. Kljub temu, da se enote držijo tesno skupaj imajo vse zagotovljeno svetlobo, ki prehaja skozi okna na SZ in JV fasadi ter atrij, ki je pri stranskih enotah na zunanji, pri notranjih pa na notranji strani. Pri notranji se torej atrija združita in tako enoti, kljub zaprtosti po dolžini dobita zadostno količino svetlobe.

Navdih za svoj projekt sem jemal tudi iz dejavnikov žive in nežive narave. Zgledoval sem se po mangrovah, drevesih, ki se morajo zaradi konstantnih sprememb v njihovem okolju sproti prilagajati danim razmeram. Moja arhitektura se tako kot mangrove lahko prilagodi številu prebivalcev posamezne enote ter namembnosti prostorov. V spodnjem delu vsake enote se namreč nahaja prostor, ki je namenjen obrtni dejavnosti. Vsak izmed prebivalcev enote tako poleg dostopnega prebivališča dobi tudi možnost za nov začetek, pa naj bo to poslovni ali umetniški projekt. Poleg tega, vsaki enoti pripada tudi vrtiček ki jim omogoča
samooskrbo z zelenjavo.