V povezavi z evropsko iniciativo-Novi evropski Bauhaus se pojavlja vprašanje, kako izboljšati kakovost življenja glede na nepredvidljive družbene potrebe in gospodarska stanja, kriza, katera generira nove oblike razmišljanja. Gre za transformacijski projekt, katerega produkt je eksperimentalno vozlišče, kot združitev digitalnega in zelenega, ter preoprazba percepcije vsakdana. Objekt, kot sam, sugerira širok spekter utilitarnih prvin, ter se s tem izogiba radikalnim posegom v urban prostor. S tem se vzpostavi okvir, katerega človek zapolni s stvarmi, katere v danem trenutku »monumentalno« potrebuje. Takšna zasnova je energetsko in socialno najbolj trajnostna.

__
Generator znanja, prostor, kateri sanira energetsko, protipotresno, ter sanira socialne veščine, okvir, znotraj katerega prihaja do izmenjave znanj in izkušenj, predstavlja novo obliko podajanja oz. izmenjave znanj. S svojo subtilno zasnovo išče odgovore na problematiko prostorske organizacije Prul, v prostor pa želi vnesti nove vzorce in navade. Umeščen je na stičišče zgostitve stanovanjskih objektov in storitveno-obrtnih dejavnosti, kjer se na lokaciji nahajata stanovanjska objekta in storitveno-obrtni objekt z Prulček barom, Mercatorjem, zdravniško ordinacijo in plesnim teatrom. Prostor zaznamuje izrazna geometrija Prulske zazidave, velikost parka, kateri v prostoru deluje kot praznina-poudarek, ter nepovezanost atrija pred storitveno-obrtnim objektom, degradiranim dostopom v stanovanjski objekt in parkom. Priključitev generatorja znanja je želela biti izvedena kar se da trajnostno, subtilno v obliki nadzidave oz. dozidave, hkrati pa odgovoriti na probleme in pomankljivosti samega prostora. Graditi v skladu s trajnostjo pomeni prepoznati kdaj objekt v prostoru ne funkcionira in kdaj lahko z nadomestitvijo objekta v prostor vnesemo nove, boljše vzorce in navade. Temu razmisleku je sledila odločitev porušitve obstoječega objekta in njegovo nadomestitev z generatorjem znanja. Objekt v prostoru ne deluje kot »tujek«, ampak le kot nadaljevanje, podaljšek sosednjega parka. Stanovanjskemu objektu se priključi v pritličju vstopna ploščad, v nivojih pod pritličjem pa se razvije dvoetažni objekt, prepleten z tremi osnovnimi programi (naravoslovnim, kulturnim in gibalnim), katere definira diferenciacije prostorov po namembnosti. Konstrukcija sledi ideji vzpostavitve subtilnega okvirja, znotraj katerega je nanizan širok spekter različnih načinov uporabe prostora.