TRADICIJA POD MESTNO LIPO

Obrtno-izobraževalni center Livada

Vodilna teme naloge je prenos znanja s podeželja v mesto, in sicer v obliki nekonvencionalne šole, katere primarna vloga je poklicna orientacija mestnih otrok. Slednji pogosto nimajo stika z dejavnostmi, ki niso značilne za njihovo življenjsko okolje, zato težje spoznajo in razvijajo nekatere izmed svojih predispozicij. Na podlagi razširjenega kurikuluma so v izobraževalni enoti zagotovljeni prostori, v katerih otrok na podlagi t. i. avtodidaktike oziroma samostojnega učenja svobodno izbira dejavnosti in spoznava lastne talente.

Izbrana lokacija, tj. stičišče Hladnikove ceste in reke Ljubljanice, odraža urbano-krajinski karakter oz. stično točko med grajenim mestom in podeželskim Barjem. Znotraj nje predlagam zasnovo izobraževalne enote, ki skladno s programom posreduje znanja tradicionalnih obrti iz različnih slovenskih pokrajin in otrokom prenaša védenje o slovenski kulturi.
Na osnovi terena je zasnovan paviljonski park, ki ponazarja ambientalne robove in prispeva k ohranjanju kulturne krajine in prostorske identitete. Gre za enoten sestav štirih volumnov, ki si sledijo po t. i. zanki tekočega traka. Najprej se otroci na podlagi predavanj in obiska knjižnice teoretično seznanijo z določeno dejavnostjo, v nadaljevanju na delavnicah pokažejo svojo kreativnost, ob čemer spoznavajo svoje talente in oblikujejo izdelke, ki jih v zadnjem stadiju tržijo.

Vse štiri izobraževalne dele povezuje skupen trg oz. dvorišče, ki daje smisel vsemu. Zasajena lipa vzbuja občutek varnosti za igro in izobraževanje otrok, hkrati pa je simbol združevanja skupnosti. Na dvorišče je mogoče vstopiti skozi dva odprta zazelenjena nadstreška, ki v zgornji etaži predstavljata razgledni ploščadi na mesto in Barje, hkrati pa nudita možnost igre, počitka in učenja na prostem. Notranji obod učilnic vzpostavlja komunikacijo z dvoriščem, medtem ko zunanji in intimnejši predstavlja skupno teraso, s katere otroci dosegajo stik s krošnjami dreves, ki simbolizirajo znanje oz. uspeh.