Celostna šola

Katja Ozmec

mentor: doc. Mojca Gregorski
asistent: asist. Matevž Zalar
demonstratorja: Špela Kranjec in Aljaž Tumpej

Lokacija se nahaja na jugo-zahodnem delu Prul na t.i. izobraževalnem kareju, kjer se nahajajo OŠ Prule, Vrtec pod Gradom in Center Janeza Levca. Projekt predpostavlja razširitev nekoč celodnevne Osnovne šole Prule z dozidavo novega objekta namenjenega višji/predmetni stopnji oziroma 6. do 9. razredu.
Leta 1975 je bil v Sloveniji s splošnim zakonom o šolstvu vpeljan koncept celodnevne šole. V šoli so se učenci zadrževali večji del dneva, tako v času pouka kot tudi popoldan za potrebe varstva, interesnih dejavnosti in športa. Koncept je bil po dobrem desetletju ukinjen zaradi političnih in finančnih razlogov, pa tudi zaradi šibke organizacije programa in slabe informiranosti staršev.


V svojem projektu predlagam ponovno obuditev celodnevnih šol v Sloveniji, ker sem mnenja, da je celodnevna organizacija šol lahko odgovor na nekatere probleme današnje pedagogike in predvsem družbene spremembe. Sodobna šola, v kateri otrok preživi večino dneva, bi morala zagotavljati udobje doma z izobraževalnimi kapacitetami šole. Celodnevna sodobna šola bi bila celostna vzgojno izobraževalna ustanova, ki mladostnike pripravlja na sodoben način življenja in njegove izzive. Šolski dan, bi se v podaljšal do 17h ure, kar omogoča vključevanje neortodoksnih aktivnosti in drugačen, sodobnejši način poučevanja, ki se imenuje flipped classroom. Model predpostavlja, da se resnično razumevanje in pomnenje podane snovi zgodi skozi aplikativne naloge. Zato manjši del časa nameni podajanju snovi, večji pa raziskovanju in izdelovanju nalog na podlagi teorije. Učenci teorijo aplicirajo na nalogo, bodisi eksperimentalno, sodelovalno v skupinah, raziskovalno etc. Predvidevam, da bi opisan način poučevanja pripomogel tudi k bolj učinkoviti izpeljavi projekta MIZŠ imenovanega inovativna učna okolja (IUO) podprta s sodobno Informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT), saj bi učenci skozi raziskovalno, individualno in skupinsko delo bolj organsko učili uporabljati sodobne medije, programe in naprave.


Volumen prizidka sestoji iz izobraževalnih platform s specifično vsebino. Prostor, kot prikriti del kurikuluma je zasnovan tako, da uporabniku skozi odprt tloris različnih ambientov omogoča svobodo in prosto uporabo. Pritlična platforma predstavlja prehodni javni prostor med prometno cesto in parkom oziroma notranjim dvoriščem ter omogoča prehod med novim in starim delom šole. V prvem nadstopju se nahaja jezikovna platforma, drugem naravoslovna, tretjem humanistična in četrtem platforma umetnosti. Osrednji prostor vsake platforme so odprte učilnice, ki jih je možno pregraditi s pomičnimi stenami. Nanj je vezan notranji prostor za sprostitev ali individualno delo, ki je z višinsko razliko ločen od osrednjega prostora. Zaradi svoje višje pozicije in nižje višine je berljiv kot bolj intimen in zaseben prostor umika. Kvaliteto bivanja v izobraževalni ustanovi izboljša še odprt prostor, ki je lahko uporabljen kot prostor druženja ali učenja. Pozicioniran je nižje od osrednjega prostora in je višji od njega, kar poudarja njegovo odprtost. Vsak nivo vsebuje tudi oddelčno knjižnico/arhiv, ki komunicira z osrednjim prostorom in amfiteatralnim stopniščem.


Pojavnost objekta v prostoru je lahkotna in transparentna. Objekt navzven kaže svoje notranje delovanje.


Fotografije makete: Miran Kambič