Kreativni center Roška

Matic Traven

mentorja: doc. dr. Matevž Juvančič, izr. prof. dr. Alenka Fikfak
asistenta: asist. Janez P. Grom,  asist. Kristijan Lavtižar

Urbanistično zasnovo projekta določa njegova širša okolica, ki se v obravnavanem območju preslika v dinamično mrežo polnih in praznih prostorov, ki proti jugu razpadajo v naravno krajino in se na severu izlivajo v bolj zgoščene urbane prostore. Posebna pozornost pri snovanju tega predela je bila osredotočena na dva razdeljena dela območja; prvo zaznamuje področje nekdanje vojašnice ob Roški cesti, ki ga na vzhodu omejuje nova stanovanjska ob Mesarski cesti, drugo pa se nahaja na južni strani Gruberjevega prekop. Izbrano območje kanal tako razdeljuje na dva dela, ki se razlikujeta po sami tipologij stavb in njihovem programu.

Zaradi omenjenih elementov lokacije, sem samo umestitev stavb zasnoval po principu volumnov v zelenju, ki na različne načine nagovarjajo in komunicirajo s svojimi uporabniki ter širšim prostorskim kontekstom. Izobraževalni ustanovi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje ter Srednja šola za oblikovanje in fotografijo sta zasnovani kot odprta kareja, ki s svojo usmeritvijo izoblikujeta skupen zunanji prostor. Vase na različne načine vabita svoje uporabnike ter študentom/učencem ponujata tako zelene površine, kot tudi tlakovane namenjene razstavam, ki si jih mimoidoči lahko ogledajo. Stavba ALUO je zasnovana kot dinamično oblikovan odprt kare, ki je je s svojo čelno fasado orientiran v smeri proti Roški cesti. Stavba SŠOF pa je zasnovana kot dinamično odprt kare, ki pa v odnosu do SEŠ tvori zaključeno srednješolsko izobraževalno enoto ter hkrati združuje program srednje šole za oblikovanje in fotografijo.

Na severni strani ALUO se nahaja podolgovata stavba, ki predstavlja dodaten oddelek fakultete in študentom ponuja prostore namenjene delavnicam ter likovnim ateljejem. Ta zgradba hkrati predstavlja jugozahodni rob študentskega naselja, sestavljenega iz koridorskih študentskih domov, v teh pa variirajo enojni ter skupni prostori. Med študentskim naseljem tudi teče preplet ožjih in širših tlakovanih poti, ki stavbe posledično povežejo v celoto. Zgornjo vrsto študentskih domov zamejuje širok pas zelenih površin, prepleten z ozkimi sprehajalnimi potmi ter zasajen z drevesi, ki zastirajo območje proti Poljanski cesti. Na skrajnem levem robu območja je postavljen lamelni blok, ki s svojo izstopajočo večnadstropno zasnovo predstavlja enega glavnih prehodov in vhodov v zasnovani prostor. Os vhoda pravokotno zadane ob drugo glavno arterijo in promenado, ki teče vse do roba Grubarjevega prekopa in tako predstavlja zahodno mejo obravnavanega področja. Kar se tiče vzhodne meje, pa ta, podobno kot zahodna, povezuje severni zeleni pas s potjo ob Grubarjevem prekopu, ki jo sestavljata ožja dolga sprehajalna pot ter naravna meja drevoreda. Južni del prvega območja sestoji iz dveh večjih odprtih prostorov, ločenih s široko peš povezavo, ta pa poteka vse do severnega zelenega pasu in hkrati predstavlja eno močnejših osi prostora. Jugozahodno območje je namenjeno športnim dejavnostim, ki ga sestavljata stadion ter športna dvorana, desno pa leži park, ki nudi lep pogled na južni predel reke ter deluje kot mehki vstop na obravnavano območje ali njegov izhod.

prehod na območje z Roške ceste in pogled proti Golovcu
osrednji razstavno družabni prostor med fakulteto in srednjo šolo

Glavna osrednja os prvega območja, ki se prelije na most, služi kot povezava s stanovanjskim predelom na južnem območju. Pri tem delu sem stavbe umestil v simetrični postavitvi, hkrati pa sledil ukrivljeni osi železniške proge, prostor karseda najbolje izrabil ter izoblikoval odprte prostore, ki bi stanovalcem omogočali prijetno in sproščeno bivanje tudi na prostem. Skrajni zahodni kot omejuje terasni blok z lepim razgledom na travnate površine, medtem ko so ostali pogledi obrnjeni proti zeleni okolici. V ta predel vodijo tri peš povezave: prva vodi mimo terasnega bloka, druga poteka preko mostu ter tretja, ki skupaj z vstopom v podzemno garažo, preide pod železniško progo ter uporabnika pripelje v odprt tlakovan prostor naselja. Na bregu Gruberjevega prekopa, ob vodi, se nahaja največji odprti prostor naselja. Na tem mestu se podolgovate lesene klopi, terasasto približujejo vodni površini in prebivalcem omogočajo stik z naravnimi danostmi in vodno površino, od koder se tudi vzpostavlja vizualna povezava s severnim delom obravnavanega območja.

sistem zelenih poti v stanovanjskem predelu
preplet povezav ob prekopu in čezenj

Pri obeh predelih pomembno vlogo igra ohranjanje večjih obstoječih listnatih dreves ter zasaditev novih, s pomočjo katerih se zagotavlja kvalitetno senčenje povezovalnih poti, igrišč in drugih večjih tlakovanih površin. Zasnova odprtega prostora in zelenih površin temelji na zagotavljanju kakovostnega bivanjskega in delovnega okolja ter ustvarja pogoje za družbene povezave.

prerezi in programska zasnova
preverjanje zasnove variant s pomočjo makete in konzultacije na daljavo