V Ptujskem statutu iz leta 1513 lahko pridobimo informacije o številu in vrsti obrtnikov, ki so bili aktivni v srednjeveškem Ptuju; statut navaja 215 članov obrtniških cehov, kar je takrat predstavljalo 1,2% prebivalstva. Danes v mestu deluje le še 5 obrtnikov, ki ohranjajo obrtniško tradicijo. Z umestitvijo več manjših delavnic po centru mesta se ohrani kulturna dediščina in obrtniška tradicija mesta Ptuj, ter istočasno spodbuja nadaljnji razvoj obrti. Delavnice zagotavljajo obrtnikom prostor za prijetno delo, k obrtništvu pa skozi usposabljanja privabljajo mlade ljudi. Ideja razpršenega programa postane tudi osnova za arhitekturno intervencijo. Koncepti posameznih delavnic izhajajo iz ožjega konteksta v staromeščanskem tkivu. Glavna ideja je izkoriščanje trenutno degradirane urbane infrastrukture ter oživljanje zamrlega centra mesta. Odprtino v kareju na vogalu Cankarjeve in Vošnjakove ulice zaprejo masivni opečnati blokovi, ki ustvarijo prostore tkalske delavnice. Ob Dominikanskem samostanu, ki skozi zgodovino omogoča prenos znanja in kulture, nastane majhna tiskarska delavnica, ki se po potrebi preobrazi v oder in gledališče. V majhnem neizkoriščenem atriju v centru mesta z zvišanjem atrija na višino 1. nadstropja nastane lončarska delavnica.