Hiša Amaca je stanovanjski objekt, ki je postavljen na fantazijsko lokacijo stene. Osnovno izhodišče za zasnovo hiše je bilo delo Alana Sonfista Time landscape, v katerem je umetnik med drugim izpostavil odnos med naravo in mestom. Ta ideja je bila preoblikovana v likovni jezik in sicer kot odnos med striktno določeno mrežo in prosto kompozicijo. Objekt je zato zasnovan kot mrežna konstrukcija, znotraj katere se ustvarjajo prazni prostori in nivoji, ki dobijo v naslednjem koraku funkcionalno namembnost. Prostori, ustvarjeni s pomočjo nivojev, se med seboj povezujejo s stopnicami. Celotna kompozicija daje občutek odprtosti in transparentnosti, vendar so znotraj ustvarjeni tudi bolj intimni in zaprti deli, kot sta kopalnici in stranišče, ter spalnice. V osnovi gre za montažno konstrukcijo s predelnimi stenami in mnogimi okni, kar daje kompoziciji občutek lahkotnosti. Kompleks je razdeljen na dva dela, stanovanjski in apartmajski. Povezuje ju osrednji atrij, vendar ima vsak del ločen vhod. V apartma je možno vstopati iz spodnjega dela kompleksa, medtem ko je glavni vhod v stanovanje umeščen v sam vrh, preko vrhnje pohodne ploščadi, od koder vodijo stopnice v notranjost do glavnega vhoda. Iz slednjega se proti notranjosti spuščamo do bivalnih prostorov, ateljeja in nato do središča, kjer se nahajajo spalnice in delovni prostor. Hiša zaradi svoje lokacije odpira različne poglede tako na naravo z okolico kot tudi na intimno steno za kompleksom, zato je bila pri snovanju zelo pomemba razporeditev prostorov. Pomembno vlogo je odigrala oblika kompleksa. Odnos s terenom ne vzpostavljata le poudarjena vertikala in prelom v objektu, ki posnema obliko terena, ampak tudi namerno ustvarjen zasuk, ki še dodatno komunicira z “vertikalnim jezerom”, ki se nahaja v neposredni bližini.