Projekt izhaja iz spoštovanja obstoječega objekta, razumevanja njegove zgodovine in pomena, ki ga ima za celotno območje Vevč. Potreba po papirniški praksi je z leti postajala vse manjša, kar je povzročilo izpodrinjanje prvotnega programa, s tem pa so čudoviti prostrani prostori znotraj objekta, ujetega v meander Ljubljanice, sčasoma izgubljali svoj sijaj. Predlagana rešitev celotnemu kompleksu papirnice omogoča, da se bo na širše področje Vevč vrnilo javno življenje in s tem oživilo ta predel Ljubljane.
V prostorih obstoječega objekta se že zdaj, kljub slabi izkoriščenosti, tvorijo ambienti z velikim potencialom. Ravno s to predpostavko, pa smo avtorji projekta zasnovali naš koncept. V obstoječe posegamo z minimalnimi dotiki, vse zdajšnje uporabnike v objektu zadržimo in jih povezujemo z novo umeščenim javnim programom, ter jim s tem omogočimo boljše pogoje za delo. Uporabnika privabimo z novo razprtim vhodom v kompleks, ki že z ulice razkriva glavno povezovalno os objekta – zeleni atrij. Ta se vzpostavi v sedaj neizkoriščenem notranjem atriju, polnem manjših prizidanih pomožnih objektov. Z izčiščenjem terena in ozelenitvijo vzpostavimo novo osrčje objekta, začetek poti novega uporabnika. Nova pot, ki povezuje oba mosta preko Ljubljanice, se vzpostavi vzdolž celotnega objekta. Enotno tlakovanje, ki se ob dotiku z zunanjostjo razraste preko objekta in s tem definira nov odnos med zunanjim in notranjim, uporabnika povabi, da se namesto okoli objekta, sprehodi skozenj.
Ključ predlagane programske zasnove je redefiniranje odnosa med papirnico in širšim območjem Vevč, celo celotne Ljubljane. Poleg umestitve javnega programa in nekaj sklopov poljavnega, obstoječim in bodočim uporabnikom prepuščamo razvoj (papirnate) prihodnosti, organizacijo dejavnosti, ki bodo služile njim v določenem času in prostoru.

Načrti