Po nekaterih raziskavah naj bi do leta 2050 več kot dve tretjini ljudi na svetu živelo v mestih. Že desetletja je znan problem množičnega priseljevanja v mesta zaradi želje po boljšem življenju, vendar je realnost drugačna. Pogoji življenja v mestu so zahtevnejši kot na podeželju in od ljudi zahtevajo določeno mero izobrazbe. Ker pa izobraženih ljudi med ruralnim prebivalstvom v revnejših državah skoraj ni, v večjih mestih niso zaželjeni ali pa so dojeti kot poceni delovna sila. Tako se v najhitreje rastočih mestih po svetu širijo »barakarska naselja« ali »slumi«. Eno največjih barakarskih naselij je Dharavi v Mumbaju. V njem živi okrog milijon prebivalcev. Z gostoto naseljenosti več kot 277.000 ljudi/km² je eno najgosteje poseljenih območij na svetu (za primerjavo: Manhattan v New Yorku ima gostoto poselitve 27.000 ljudi/km²). Pomanjkanju prostora se pridružujejo še ostale težave, kot so slaba higiena, nedostopnost do pitne vode in sanitarij, odsotnost osnovnih pravic ter nizka varnost stanovanj.

»Če ne bomo poskrbeli za šibkejše, se bodo razlike med bogatimi in revnimi večale in bomo kmalu mi tisti ‘revni’.«

Z namenom, da beseda »slum« dobi pozitivno konotacijo, se v Ljubljani, zraven industrijske cone Vič, raziskuje prototip cenovno ugodne stanovanjske soseske, ki se prilagaja njenim prebivalcem. Soseska želi od obstoječih barakarskih naselij prevzeti kvalitete in jih nadgraditi zgolj do te mere, da bi bila konkurenčna soseskam v Ljubljani.