Sredi 19. stoletja ja Avstrijsko cesarstvo zgradilo Južno železnico, velik infrastrukturni projekt, ki povezuje Dunaj in Trst. To je odprlo nove potenciale za razvoj ne samo prestolnice in obmorskega mesta, ampak tudi vseh vmesnih postajališčih. Eno od teh je bilo Maribor. Južna železnica je sem pripeljala arhitekta in inženirja Wilhelma von Flatticha, ki je v studencih zgradil železničarsko kolonijo, stanovanjsko naselje za delavce železnice in železniško postajo Studenci ali Koroški kolodvor.
Obravnavana lokacija zajema kilometer dolgo območje okoli kolodvora, med železniškimi tiri in Valvasorjevo ulico. Danes se tu poleg postaje nahaja Waldorfska šola, katero ohranjam in pa več industrijskih hal in skladišč, katere odstranim.
Trg pred kolodvorom smo ob obisku Maribora prepoznali kot eno od pomembnejših vozlišč tega predela mesta, ki pa je zaradi odrezanosti od ostalih predelov in neizkoriščenh programskih potencialov redko obiskano. S svojo intervencijo skušam to območje revitalizirati, ga oplemenitit in ga ponovno vzpostavit kot mestni nukleus.
Vlogo vozlišča osmislim z dodajanjem programa v prostor. V kolodvor poleg železniške postaje vstavim kulturni center, zraven pa postavim tržnico, ki skupaj z trgom pred kolodvorom predstavlja izhodišče za nove hibridne stanovanjske enote, ki se razširijo po celotni lokaciji. Z obliko se prilagodim longitudinalnosti prostora in tako postavim lamelaste bloke, ki se s prekinitvami in prehodi odzivajo na okoliške obstoječe zgradbe. Hkrati pa z nihajočimi višinami skušam artikulirati obstoječe višinske poudarke, npr. cerkev sv. Jožefa, in ne konkurirat spreminjajoči se naravi Studencev, kjer se na vzhodnem delu izredno urbano visoko okolje prelevi na zahodu v bolj nizko ruralno.
Novo vozlišče se na severu poveže z starim mestnim jedrom Maribora preko Studenške brvi, na novo se pa poveže tudi proti jugu, proti Pohorju z podhodom pod železniškimi tiri. Na zahodu se navežem na obstoječo kolesarsko traso, katero speljem ob železnici preko celotne lokacije ter naprej na vzhod proti Magdalenskemu parku, kjer se spet naveže na obstoječo infrastrukturo.
Bloki so zgrajeni iz opeke in kovine, materialov, ki namigujejo na zgodovino tega območja, na železničarsko uporabo jekla in Von Flattichevo uporabo opeke, vendar s sodobnimi motivi. V opečnatih lamelastih volumnih so linijsko nanizani 4 tipi stanovanj, ki se predvsem razlikujejo v velikosti (od 24m2 do 128m2). Zaradi modularnosti zasnove se lahko različni tipi stanovanj nizajo v različnih segmentih in nadstropjih. Skupno pa imajo orientiranost sever-jug, s poudarkom na jug, kamor se bivalni prostori popolnoma odprejo z dodatnimi zastekljenimi balkoni in omogočajo neovirane poglede na Pohorje.
V pritličju se nahajajo večinoma prostori namenjeni tržni ali poslovni dejavnosti. Odvisno od lege so prostori namenjeni pisarnam, delavnicam, coworking programu, trgovinam, butikom, kavarnam, čajnicam, restavracijam…
Hkrati se pa zaradi prekinitev in zamikanj v pritličju odpre več atrijev in manjših trgov, ki z zasaditvijo tvorijo mnogo intimnih in pol-intimnih ambientov skozi celotno območje, prav tako pa omogočajo konstantno prehodnost med ulico in potjo ob železnici.