BLENKUŠ

mentor:  izr. prof. dr. Matej Blenkuš
asistent: asist. Primož Žitnik
konzultanta: Ajdin Bajrović, Dominik Košak

Foto: Polona Ipavec
Razstava TURBULENCE SODOBNOSTI je nastala na podlagi sodelovanja med Občino Ajdovščina in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Aktualna dogajanja, kakor tudi vse hitreje spreminjajoče se ekonomska, družbena in okoljska razmerja nas silijo k ukrepanju. Premočrtno načrtovanje prihodnosti, osnovano na prepričanju, da je našo bodočnost možno verodostojno predvidevati, nam v sodobni družbi ne nudi več zadovoljivih okvirov za vzdržno preživetje. Vsakokratni krizni odzivi in “resetiranje” družbe pa, kot smo se naučili v zadnjih dveh letih, terjajo številne ekonomske in človeške žrtve.

Z razstavo arhitekturnih projektov, ki so jih zasnovale študentke in študenti arhitekture 2. do 5. letnika v pandemičnem študijskem letu 20/21 širši javnosti predstavljamo drugačno paradigmo. Kot ključni vrednoti načrtovanja za prihodnost izpostavljamo vzdržnost in prilagodljivost. Arhitekturo, gradnjo stavb, ureditve javnih površin kakor tudi druge posege v prostor in okolje je potrebno snovati po načelu pričakovanja nepričakovanega. Migracijske in demografske spremembe, ekonomski in gospodarski prevrati, zdravstvene in epidemiološke krize, ne nazadnje pa tudi spremembe podnebja premikajo naš vsakdan vse bolj iz varne cone udobja v turbulence nepredvidljive sodobnosti.

Razstava bo na ogled od 17.6.2021 do konca julija 2021 v preddverju dvorane Prve slovenske vlade, v pritličju blagovnice Nanos na Lavričevem trgu in v galeriji na prostem ob Hublju v Ajdovščini. 

Vljudno vabljeni.

IZHODIŠČA



Skozi štiri prostorske teme, BIVANJE, PRODUKCIJA, NARAVA IN URBANOST, smo naselje Ajdovščina kritično analizirali, opredelili ključne prostore intervencij in zasnovali 20 arhitekturnih in urbanističnih predlogov, ki jih je možno časovno razporediti po lestvici nujnosti ukrepanja od takoj, kmalu, sčasoma do postopoma. Na podlagi premišljenega, vzdržnega in dolgoročnega ravnanja verjamemo, da lahko naselje Ajdovščina v približno treh desetletjih postane vzorčen primer trajnostno naravnane in prostorsko izjemno kakovostne skupnosti.

ANALIZE IN SINTEZE


PREPLETENE VSEBINE MESTA

KRHKA SPECIALIZACIJA KLJUČNIH MESTNIH PREDELOV ZAGOTAVLJA PROŽNOST IN HITRO PRILAGODLJIVOST.

KVALITETE IN TURBULENCE

UNIVERZALNE REŠITVE SO UČINKOVITE LE NA PRVI POGLED. TRAJNO VZDRŽNOST LAHKO ZAGOTOVIMO LE OB DOBREM POZNAVANJU IN NADGRADNJI KONKRETNIH LOKALNIH ZNAČILNOSTI.

FAZE POSEGOV IN RAZVOJA

VZTRAJANJE NA KONSISTENTNI POLITIKI PROSTORSKEGA RAZVOJA JE KLJUČEN ELEMENT PREHODA IZ LINEARNE V CIKLIČNO DRUŽBO.

MREŽA JAVNIH PROSTOROV

PREPLETEN IN ŠIROKO RAZVEJAN SISTEM JAVNEGA PROSTORA JE KRVOŽILJE MESTNEGA ORGANIZMA.

ZELENI SISTEMI

ZELENI MESTNI PREDELI SO URBANA PLJUČA.

PROMETNA INFRASTRUKTURA

KAKOVOSTNO ZASNOVANA PROMETNA MREŽA ZAGOTAVLJA NE SAMO UČINKOVITO, AMPAK TUDI ČLOVEKU PRIJAZNO IN KAKOVOSTNO GIBANJE PO PROSTORU.

DELA ŠTUDENTOV – 2.-5. LETNIK

PRODUKCIJSKI TIR
Maja Dobnik
TRI – KRIŽ

Martin Debeljak, Fabijan Radan

PROGRAMSKI PETKOTNIK

Filip Drobnič, Damir Hutinović

PRODUKCIJSKI INKUBATOR

Nejc Levstek

SRED(I)ŠČE

Andraž Kurnik

SPAC

Nana Kamenšek, David Kramberger

MESTNI MODIFIKATOR MOŽNOSTI

Lea Ema Dolenc, Naja Lovka

POČITEK MED RUŠEVINAMI

Ana Špes, Sinja Tekavec

SOSESKA VIZIJA RIBNIK

Tristan Černe, Anže Hribšek, Ana Lipovšek

VRATA INTEGRACIJE

Julia Koželj, Noemi Milanović

METAMORFOZA ŠTURJE

Valentina Fojkar

VRATA REGENERACIJE

Julia Koželj, Noemi Milanović

KATALIZATOR KONOTACIJE

Saša Alekseja Zepan

C2 – CENTER CENTER

Medard Brezovnik

AJDOVSKE PALE – SPLET ŠPORTA IN NARAVE

Tilen Breznik, Domen Ahac Pogačnik

VARIABLA ZX

Živa Kandorfer

LIPA – SOCIALNI OBRAT NOVE DOBE

Miha Colja, Tina Čuješ

STANOVANJSKO SOCIALNI KOMPLEKS

Tina Deković

VSTOPNA TOČKA

Nika Žigon

URBANI AGREGAT

Hana Kifle, Filip Perušić

VELEBLAGOVNICA NADALJNE UPORABE

Tilen Bradeško Jekovec, Ana Mrđen

VETER SPREMEMB

Luka Čuš, Matevž Dražumerič, Ajda Murnik

VERTIKALNA POKRAJINA – 1. LETNIK

S študenti prvega letnika smo se letos soočili z izzivom umeščanja stanovanjske hiše v strmo pobočje imaginarnega skalnega previsa. Naloga je potekala v treh korakih. V prvem smo soočili z več primeri stanovanjske arhitekture; tradicionalno, moderno in sodobno, ki so nam služile kot prostorski, tehnični in likovni vzor. V drugem koraku smo se spoznali s pomembnimi umetniki land-arta in minimalizma, kot na primer Christo in Jeanne-Claude, Nancy Holt, Alan Sonfist, Robert Smithson, Walter de Maria in drugi. Skozi analizo njihovega odziva na prostor, pokrajino in stik s človekom so nastali prvi prostorsko kompozicijski osnutki. Končni korak, ki je terjal tudi največ ustvarjalnosti, pa je združil vnaprej določen program stanovanjske hiše, umišljeno vertikalno pokrajino z osmimi lokacijami in kompozicijska izhodišča umetnikov.

Osem likovno raznolikih projektov vsak na svoj način naslavlja vprašanje organizacije stanovanjskega organizma v členjeno, a hkrati povezano strukturo. Stanovanjska struktura nastopa v tesnem kontekstu z mikrotopografijo vertikalne pečine in se nanjo tudi odziva. Bodisi z odmikanjem, plastenjem, členjenjem, ukrivljanjem ali vrezovanjem. Študentke in študenti so pri tretjem koraku bili v stalnem stiku s delovnimi maketami, kot vadbeni poligon pa je bila izdelana skupna 3m x 2m x 2,5m velika maketa naše vertikalne pokrajine. Posebno pozornost pa smo posvetili tudi arhitekturni risbi.

HIŠA PLANAR

Amir Čekić

HIŠA VISEČE TERASE

Bor Bučan

HIŠA GORINDOL

Sima Bučar Fiškin

HIŠA MAJIWARU

Žiga Colarič

HIŠA OBZORJE

Lara Crnjac

HIŠA OPENSESAMY

Ema Ceglar

HIŠA AMACA

Ana Bubnič

HIŠA KALDERA

Brina Brodnjak

študent