Zorc

mentor: doc. Mitja Zorc, u.d.i.a.

asistent: Tadej Urh, m.i.a. in Klara Zalokar, m.i.a. (za 1. letnik)

demonstrator: Maruša Turnšek, abs.arh.

Mesto pod kolesnicami

Povezana in avtonomna vozila, souporaba in elektrifikacija vozil, učinkovit javni prevoz ter udobna infrastruktura za kolesarje in pešce bodo v prihodnosti spremenila našo mobilnost in rabo prostora.

Kaj storiti s površinami in stavbami, ki smo jih v mestih v zadnjem stoletju prilagajali motornemu prometu? Ulice in ceste ne bodo izginile. Garaže, urejena in divja parkirišča pa so potencial za zgoščevanje in trajnostno preobrazbo mesta, izboljšanje bivalnih in delovnih razmer ter krepitev skupnosti. A kako vse našteto domisliti, načrtovati in oblikovati v okvirih arhitekturnega projekta?

Pogled naprej. Vsaka projektna zamisel je premislek o prihodnosti. Zato resnična naloga projektne zamisli ni v tem, da nam naslika uresničitev naših potreb, temveč da prepričljivo pokaže na potenciale, ki se prek njih odpirajo. Utopija v katero lahko verjamemo. Kako na bivanje in delo vplivajo nove tehnologije in omrežja? Kakšen je prostor za več generacij? Kaj če mestni prostor uporabimo za tradicionalno podeželske dejavnosti? Ali lahko so-bivanje, so-delo in so-uporaba prostora generira zadovoljstvo posameznikov?

Mali koraki. Vsak poseg vpliva na prostor, ga spremeni in zaznamuje. In množica malih posegov ima lahko velik in dolgoročen vpliv. K izboljšanju bivalnih razmer v mestu zato lahko prispevajo tudi premisleki, kako povečati površino in uporabnost posameznih stanovanj v obstoječih stavbah, kako ne živeti le ob vrtovih temveč z njimi in v njih, ter kako preseči okvire utečenih modelov bivanja.

Torišča stikov. Ključ urbanosti je vzpostavljanje stikov in povezav. Med prostori, dejavnostmi, ljudmi in institucijami. Neposredno, fizično in taktilno, ne le v etru in prek tehnoloških vmesnikov. Oblikovanje prostorov za skupnost, krajev za ustvarjanje, izmenjevanje ter trgovanje idej in dobrin ostaja pomemben izziv arhitekturnih premislekov.

Na primeru ljubljanskega Bežigrada (pri projektih prvega letnika pa tudi drugod) smo raziskali zakonitosti opisane problematike ter prikazali možne scenarije prihodnjega razvoja mestnih površin, ki jih sedaj zaznamujejo kolesnice.

Topografija in tipologija parkirnih površin za Bežigradom v Ljubljani

V korenu seminarskih projektov je bil razmislek o možni prihodnji oz. drugačni rabi površin, ki jih v mestu zaseda mirujoči promet. Uvodoma je bilo zato potrebno ugotoviti razširjenost parkirnih površin v mestnem prostoru, njihovo prostorsko vlogo, organizacijski ustroj ter druge značilnosti. Ter si tako razjasniti prostorska izhodišča in polje delovanja za nadaljnji projektni razmislek.

Na osnovi predhodnih testnih preizkusov je bilo za analiziranje izbrano območje Bežigrada v Ljubljani, saj ga zaradi raznovrstnosti in obsega programov ter vzorcev poselitve lahko obravnavamo kot reprezentativno mestno območje.

S terenskimi ogledi in pregledom javno dostopnih digitalnih baz prostorskih podatkov so bile identificirane površine za mirujoči promet (zunanje površine in objekti), tako namensko oblikovane in organizirane kot nenamenske, to je priložnostno vzpostavljene oz. uzurpirane. Zaradi omejitve dostopnosti v analizo niso bile vključene manjše parkirne površine na individualnih zemljiščih (kot npr. garaža v enostanovanjski hiši).

V nadaljevanju analize se je ugotavljalo razporeditev parkirnih površin v prostoru kot tudi njihove značilnosti glede na kategorije zmogljivosti, prostorske organiziranosti, programske raznovrstnosti, lastništva in dostopnosti, povezanosti s priležnimi programi, vpetosti v omrežje javnih prostorov, odnosa do stavbnih volumnov in odprtih površin ter materialnosti.

Na osnovi ugotovljenih skupnih značilnosti in presoje relevantnosti za nadaljnjo projektno rabo so bili opredeljeni kriteriji za razvrščanje v okviru posameznih kategorij značilnosti ter opredeljeni tipi parkirnih površin.

Za posamezno lokacijo oz. parkirno površino je bil pripravljen zbirni karton z osnovnimi podatki o parkirni površini ter opravljena razvrstitev v postavljene kategorije.

Analiza parkirnih površin na primeru Bežigrada v Ljubljani je omogočila dober uvid v razsežnost in zakonitosti pojava parkirnih površin tako za konkretno območje v mestu, kot tudi na splošno. Postopek opisovanja prostorskega pojava prek ugotavljanja bistvenih značilnosti po vzpostavljenih kategorijah ter opredelitev tipov prek razvrščanja glede na skupne značilnosti pa nas je opomnil, da nas mora v prostoru vedno zanimati njegov ustroj in ne le podoba.