Seminar Vodopivec 2021 – »Projekti za boljši svet vseh«

Živimo v času, ko smo priča številnim demografskim spremembam, ekološkim katastrofam in družbenim konfliktom. Arhitektura postaja v veliki meri orodje za plemenitenje kapitala, sredstvo za povečevanje razlik med bogatimi in revnimi.

Pojavlja se vprašanje ali so tradicionalna arhitekturna orodja še primerna za ustvarjanje boljšega sveta?  Ali pa postajajo prav nasprotno, orodje, ki vodi v neželeno prihodnost.

Seminarska naloga je bila usmerjena v raziskovanje ali in kako lahko arhitektura postane orodje za izboljšanje sveta in ne le oblikovalski instrument, kjer o svetu prihodnosti razmišljajo ekonomski interesi posameznikov, arhitekti pa se ukvarjamo z formalno upodobitvijo njihovih zamisli.

Naloga je slonela na oblikovanju problemskih izhodišč in ustvarjalnih področij, ki jih je v svoji knjigi 24 principov za oblikovanje globalnih sprememb v življenju in delu predstavil kanadski oblikovalec Bruce Mau.

Študentje so sami določili in oblikovali svojo temo raziskovanja oz. problemsko področje. Nato so v svojem kraju izbrali lokacijo ter zanjo določili program oz. namen. Projektni del so oblikovali na podlagi lateralnih orodij razmišljanja Edwarda de Bona in z njimi poizkušali na nekonvencionalen način rešiti lastno ustvarjalno vprašanje. Metodološke postopke so oblikovali tudi po vzoru umetniških pristopov, ki so jih prepoznali z analizo sodobnih (svetovnih in slovenskih) umetnikov.

Teme, ki so jih obravnavali so bile: problematika študentskih stanovanj v mestu, odpadki kot nove surovine oblikovanja, moj idealni delovni prostor, šola prihodnosti, skupnostni center starejših in mlajših, večstanovanjski rastoči objekt, ljubljanske favele, soseska za brezdomce, reševanje problematike preobsežnih parkirišč v mestnih središčih, center za spodbujanje kreativnosti otrok, drugačna uporaba, idr.

Študenti so raziskovali stole znanih arhitektov in oblikovalcev skozi koncept, obliko, materialnost, detajl in zgodovinski kontekst. Preko usmerjenega opazovanja so analizirali izbrani stol ter nato ključne teme in fascinacije uporabili kot vodilo pri snovanju svojega projekta, prostora v katerem bi živeli. Skozi abstrakcijo in prostorsko interpretacijo so razvijali koncept introvertiranega prostora, kjer so se lahko študenti, neobremenjeni z zunanjimi vplivi, osredotočili na inovativno preoblikovanje ključnih tem stola v koncept manjšega objekta.