SEMINAR GLAŽAR

Katastrofa in priložnost / disaster and opportunity,

Ljubljana pred in po potresu / Ljubljana before and after earthquake

KATASTROFA IN PRILOŽNOST

LJUBLJANA PRED, MED IN PO POTRESU – OBMOČJE POLJAN

mentorji:

prof. mag. Tadej Glažar, uni. dipl. inž. arh. MA(BIA)

asist. Jure Henigsman, mag. inž. arh.

asist. Vid de Gleria, univ. dipl. inž. arh.

demonstrator: Žan Ketiš

Ljubljano je v zadnjih nekaj 100 letih prizadelo kar nekaj močnih potresov, najmočnejši leta 1895. Študije in projekcije kažejo na to, da na potres v Ljubljani nismo dobro pripravljeni, povratna doba pa je približno na sto let. Zaradi zavedanja na možnost prihajajoče katastrofe smo v sodelovanju s seminarjema prof. Roka Žnidaršiča in prof. Vase J. Perovića odprli temo z vprašanjem: “Ali je lahko pričakovana katastrofa tudi priložnost za mesto?”. Poleg skupne teme smo mentorji pri seminarjih organizirali štiri skupna predavanja in diskusije na temo Potresa iz različnih področij. Prvo predavanje je bilo na temo “Statična odpornost in metode sanacije stavb s strani mag. Marjane Lutman, univ. dipl. inž. grad. (ZAG), drugo predavanje na temo “Ivan Hribar in Ljubljanski potres predavatelja Igorja Grdine, predavanje Miloša Kosca ne temo Ruševine in predavanje akademskega kiparja Gregorja Kregarja na temo Potresa na Novi Zelandiji. Študenti vseh treh seminarjev so projekte in izkušnje izmenjali na treh medseminarskih kritikah, ki so spodbudila dodatna razmišljanja študentov in mentorjev.

Skozi skupno seminarsko temo so se študenti v letošnjem študijskem letu 2020/2021 ukvarjali s temo potresa. Temo smo obravnavali na lokaciji v Ljubljani, kjer je gostota naselitve razmeroma visoka, analiza stanja potresne varnosti pa pokazala nezavidljivo slabo stanje. Študenti so reševali naloge na celotnem prostoru Poljan skozi tri pristope, ki poskušajo v širšem in ožjem merilu in različnih časovnih dimenzijah s preventivnimi ukrepi in potresno sanacijo nadgraditi tako strukturo gradnje, kvaliteto življenja v njih in zmanjšati število žrtev, ki bi nastale ob potresu:

I. Utrditev ogroženih obstoječih objektov pred potresom z arhitekturno nadgradnjo in programsko dopolnitvijo/razširitvijo ter priložnosti za nadgradnjo mestnega in bivalnega prostora, ki jo nudijo.

II. Prostorske intervencije kot neposredna reakcija po potresu, ki zajema začasne rabe prostorov za delo in bivanje, hitre intervencije v obstoječe poškodovane strukture in vprašanja začasnih prostorov, ki sčasoma dobijo stalno funkcijo in vlogo v prostoru. Začasne rabe prostorov torej presegajo zgolj urgentne, odstranljive intervencije in postanejo nastavki za nadaljnji razvoj prostora.

III. Študije in vizije dolgoročnega prostorskega razvoja v luči novih prostorov, ki nastajajo s porušitvijo stavb ali delov stavb v potresu ali kot preventivni ukrep že pred potresom. Dobro razumevanje predispozicij mestnega stavbnega tkiva, infrastrukture in demografije je ključno za razvoj poglobljenih študijskih projektov. Naloge zato temeljijo na analizi in poznavanju potresne ogroženosti obravnavanih delov mesta in posameznih stavb, številu potencialno prizadetih upravnih, javnih in storitvenih dejavnosti ter prebivalcev mesta, ki v ogroženih stavbah prebivajo.

V nadaljevanju sledijo seminarski projekti širšega in ožjega merila, ki odgovarjajo na eno ali več letošnjih seminarskih tem, predvsem pa na temo javno dostopnih zelenih skupnih površin, konsolidacije grajenega tkiva in zagotavljanja razmerja med javnim programom in dostopnimi stanovanji.

Vabljeni k ogledu.