Čerpes

Iztekajoče se študijsko leto so zaznamovale omejitve povezane z epidemijo COVID – 19, ki so nas prisilile, da smo poučevali in študirali načrtovanje urbanističnih projektov v virtualnem okolju. Zanj je značilna odsotnost fizičnih dimenzij in dogodkov. Dveh prvin, ki sta nepogrešljivi vsebini prostora kot specifičnega kraja urbanega bivanja, kamor prištevamo tudi vse oblike poučevanja. Francoski antropolog Marc Augé je opredelil odsotnost kraja in časa za »ne–kraj« / »non-place«. Zanj je značilno nadomeščanje medosebne komunikacije s strojem in nadomeščanje dostopnosti z bližino. V ne-krajih ni odnosov med ljudmi niti med stvarmi. So uniformni in izključujejo posameznika iz časa in prostora. Stavbe v ne-krajih so fragmentirane, niso povezane v času in prostoru, zato je ne-kraj, nasprotno kot »kraj«, brez zgodovine, odnosov in identitete. (Non-places: introduction to an anthropology of supermodernity, Le Seuil, 1992).

Prisilno prestavljeni iz kraja fakultete v ne-kraj ZOOM okolja smo se v Seminarju Čerpes vprašali: Ali lahko ljudje, posebej načrtovalci krajev, spreminjamo ne-kraje v kraje in kako to naredimo? Vprašali smo se, kakšen je kraj bivanja, kraj gibanja, kraj druženja in kateri prostorski elementi ga določajo?

Raziskovali smo primere iz Ljubljane, ki so dostopni peš ali s kolesom, v skupini ali posamično, s čimer smo kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije, omogočili študentkam in študentom fizično izkusiti obravnavani prostor. Izbrali smo dele mesta, ki so zelo pomembni za delovanje urbanega sistema, a so fragmentirani v času in prostoru, so uniformni in slabo dostopni, skratka so tipični ne-kraji in zato primerni za proučevanje odnosa kraj / ne-kraj skozi načrtovanje urbane oblike. Ker so se z nalogo spopadli študentke in študenti diplomskega in magistrskega študija, so obravnavane lokacije po obsegu in zahtevnosti problematike prilagojene učnim ciljem za posamezne letnike študija. Prvi letnik diplomskega študija Urbanizem je obravnaval vladno četrt v najožjem središču mesta, ki je zaradi varnosti ograjena in za ljudi nedostopna. Drugi letnik je razmišljal o prostoru bivše klavnice ob vhodu v mestno središče, ki so ga zasedli supermarketi s parkirišči. Ti so po Augéjevi definiciji uniformni ne-kraji. Podpirajo življenjski stil individualizirane potrošniške družbe par excellence. Tretji letnik diplomskega študija je poglobljeno raziskoval vprašanje gradnje stanovanj na primeru ne-kraja ob vzhodnem avtocestnem obroču okoli mesta. In prvi letnik magistrskega študija se je vprašal, kako na primeru mestne vpadnice uravnavati odnos med gibanjem in ustavljanjem. Kako bližino (avto) zamenjati z dostopnostjo (pešec), da bi ljudem povrnili čas in z njim zgodovino ter identiteto kraja.