Fikfak – Juvančič

mentorja: izr. prof. dr. Alenka Fikfak, doc. dr. Matevž Juvančič

asistenta: asist. Janez P. Grom, asist. Kristijan Lavtižar

Urbanistično projektiranje 1

Enosemestrski predmet Urbanistično projektiranje 1 predstavlja zgoščeni uvod v kasnejše, tako imenovano seminarsko delo v višjih letnikih. Na eni strani ga zaznamuje številčnost in kompleksnost vsebin, ki jih morajo študenti integrirati in ponotranjiti v zelo kratkem času, na drugi strani pa tudi specifični način dela, s katerim se srečujejo prvič. Zato je predmet strukturiran, sistematičen, dinamičen, skozi individualna dela in korekture pa (p)ostaja kreativen in vsakemu študentu lasten način odgovarjanja na primeru konkretne prostorske potrebe ali problema. Predvsem pri slednjem moramo na izdelke vendarle gledati še z veliko mero prizanesljivosti in tolerance, saj se je vsak izmed udeležencev skozi ta proces in tovrsten način dela podajal prvič.

Po uvodnih predstavitvah namena in ciljev seminarskega dela konkretnega področja obravnave predmestja Sibirija v Ljubljani, je sledila izdelava 4 krajših nalog, s čimer so se študentje dodobra spoznali s ključnimi pojmi in elementi, ki jih bodo spremljali pri kasnejšem delu: 1. stavbna tipologija, 2. urbanistični kazalci, 3. ulice ter 4. odprti javni prostori in trgi.

Ker je šlo za kontinuiran pedagoški proces so korekture, debate in kritike, ki so spremljale vsako izmed teh vaj, predstavljale vrednejši doprinos k učenju kot posamezni rezultati ali izdelki. Skozi vaje se je izoblikoval nabor elementov, po katerih so v svojih predlogih lahko posegali študenti. Kljub temu, da je bil nabor končen in omejen, so lahko, če so želeli, elemente variirali in prilagodili svojim željam in prostorski viziji. Po drugi strani pa jim je omejen nabor nudil oporo pri sicer zelo širokem spektru možnosti, ki pa je lahko za začetnika tudi precej zastrašujoč in dosega nasprotni učinek od želenega.

V nadaljevanju je vsak izmed študentov pripravil svoj predlog in svojo vizijo izbrane lokacije območja Sibirija, izpostavil svoja izhodišča, odločitve in stopnjo ohranjanja obstoječega ter nato v več iteracijah korektur in odziva nanje, prišel do končnega predloga.

Na končne izdelke je potrebno gledati kot na proces v teku, odločitev za lastno pot, vztrajanje na njej, zasledovanje zastavljenih ciljev, iskanje boljših rešitev skozi diskusijo in korekture, iskanje kompromisov in spogledovanje s konkretnim kontekstom periferije mesta Ljubljana.

Urbanistično projektiranje 2

Odločitvi za obdelavo prostorov in območij v prestolnici je botrovalo več dejavnikov. Eden pomembnejših je zagotovo načelo, da naj bodo prostori študentom dosegljivi peš ali s kolesi iz kraja študija, saj jih le na ta način lahko večkrat obiščejo, dodobra spoznajo iz vseh plati in v njih tudi preživijo nekaj časa. Drugi dejavniki pa obsegajo dobro pokritost in razčlembo območij s konkretnimi, razdelanimi in aktualnimi prostorskimi akti, podlogami in, kot se je izkazalo v času spletnega sodelovanja med pandemijo, tudi dobro virtualno pokritostjo, ki je študente, kljub nezmožnosti ponovnih obiskov lokacije, spomnila na doživetja in podrobnosti jesenskih obiskov v živo. Po hibridnem študijskem uvodu jeseni, je seminar že zelo zgodaj prešel v obliko dela na daljavo, kjer smo se posluževali različnih oblik komunikacij (Zoom), platform (Miro) in pripomočkov za, kolikor je bilo le mogoče, neokrnjene konzultacije, ki pa po ugotovitvah vseh udeleženih, še vedno ne zmorejo docela nadomestiti dela in vzdušja v risalnicah. Ob ugodnejših razmerah proti koncu semestra se je del študentov v risalnice lahko vrnil v omejenem obsegu, mnogo pa jih je bilo zaradi različnih okoliščin primorano nadaljevati na daljavo.

območje Dolnice / Kamna gorica

Območje zaznamuje prehod relativno strnjene mestne pozidave v ruralno zeleni prostor obmestnih naselij in zaselkov. Študenti so se tako srečali z izzivom prilagajanja soseske vaški strukturi na severu in mešane eno- in več- stanovanjske gradnje Podutika na jugu. Upoštevali smo določila podrobnih prostorskih načrtov za to področje, ki uvajajo novo prometno povezavo, določajo zgornje ravni izrabe in zazidljivosti, etažnost objektov ter opredeljujejo območja, kjer pozidava ni možna. Trije predlogi namenoma ponudijo tri različne zasnove, ki zasledujejo vsak svoj koncept znotraj določil prostorskih aktov. Skupna nota je gosteje pozidani osrednji obcestni del s prepletom različnih dejavnosti v pritličjih objektov, medtem ko se predlogi za vzhodni grič in zahodno uravnavo med seboj precej razlikujejo. Vsi predlogi prepletajo ponekod ločen sistem peš in prometnih povezav z odprtimi javnimi in poljavnimi prostori, kjer lahko prebivalec hitro in peš dostopa do osnovne oskrbe ter prostočasnih aktivnosti, pa tudi obiskovalec izkusi različne poglede in poti, četudi se znajde znotraj področja eno- in dvo- družinskih hiš. V paleti različnih idej in predlogov bi gotovo lahko našli navdih za oblikovanje dokončne vizije o tem občutljivem področju.

območje Stožice / Mala vas

Na obsežnih terasah, ki se od Dunajske ceste spuščajo proti reki Savi, je predvidena nova širitev mesta Ljubljane v obliki zelene soseske. Dve med seboj si različni rešitvi gresta vsaka po svoji poti in zasledujeta svoj koncept razvoja soseske na širokih in zelenih travnikih med in okoli obstoječih posameznih stanovanjskih in kmetijskih objektov. Ena se odloča za strnjeno in gosto zazidavo manjših stanovanjskih objektov, z obilo zasebnih zelenih površin, poljavnimi zelenimi medprostori, z idejo bivanja v hišah, obdanih z zelenjem. Druga dosega visoko stopnjo izrabe z zgoščevanjem bivanja v večstanovanjskih stavbah, ki hkrati dopuščajo obilo odprtih javnih in poljavnih površin. Oba predloga na jugovzhodnem predelu območja sledita predvideni rabi in uvajata center starejših občanov s centralno enoto, večjimi enotami z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanimi stanovanji v verižnih hišah. Iskali smo tudi pretočnost v smeri od strnjene pozidave k zelenemu sistemu ob Savi, načine ustvarjanja skupnosti, raznovrstnega bivanja in sledili določilom aktualnih prostorskih aktov za obdelovana področja.

območje Roške ceste

V času študijskega leta razpisan natečaj Urbanizem Roška, je ponudil odlično izhodišče in konkretno osnovo za iskanje študentske vizije razvoja tega prostora. Čeprav je naloga okvirno sledila natečajnim zahtevam, je vendarle delovala le kot učni primer in nikoli ni bila zamišljena kot sodelovanje na razpisanem natečaju. Le eni viziji je uspelo priti do konca in zato v tem segmentu ni enake pestrosti in različnih konceptnih preskusov kot pri ostalih območjih. Zasnova je podrobno opisana v projektu. Na območju nekdanje vojašnice uvaja šolsko in študijsko središče z dvema kreativnima institucijama, ki bosta zaznamovala tako bližnjo kot daljno okolico območja in dopolnili kulturno središče, ki se formira okoli nove Tovarne kulture v nekdanji Cukrarni. Program dopolnjujejo še spremljevalni programi nastanitev študentov in dijakov, športno rekreacijski del, na drugi strani Gruberjevega prekopa pa preskusijo področje ujeto med železnico in reko osmisliti z manjšo večstanovanjsko sosesko.