Zgrajenih je bilo 147 enodružinskih hiš, združenih v deset nizov po 8 ali 24 objektov. Vhod je orientiran na ulico. Etažna kvadratura vsake hiše znaša okrog 27 m2, v pritličju se nahaja veža s stopniščem in manjšim straniščem, nasproti je kuhinja s tlorisom v obliki črke L. Hiše imajo klet, do katere se dostopa pod nadstreškom. Lahko imajo tudi izkoriščeno podstrešje, kjer sta dve sobi. Zunanjost hiše je preprosta. Vhod izstopa iz ravnine pročelja, nad njim je balkon s preprosto ograjo. Kuhinjsko okno v pritličju je enako oknu v spalnici, obe sta drugo nad drugim, razdeljeni na 6 kvadratov. Ob portalu je majhno okno za zračenje stranišča. Vhodna in balkonska vrata so oblikovana preprosto z manjšo stekleno površino.Z mnogih vidikov zadeva Vurnikova delavska kolonija bistvo arhitekturne problematike 20. stoletja, saj temelji na ideji vrtnega mesta z nizko gostoto stanovanj, zeleno okolico ter bližino središča mesta. S skromno, a skrbno zasnovo omogoča rekreacijo in samooskrbo, kar postaja vedno bolj pomembno tudi za prihodnost.