Ruška cesta je v preteklosti predstavljala glavni prostor naseljevanja desnega brega Drave. Imela je poseben pomen, saj je povezovala Maribor preko Studencev z Rušami in okoliškimi kraji v obliki podolgovate obcestne vasi, kjer je vsaka hiša imela svoj kos zemlje. S prihodom železnice v Maribor, se je način naseljevanja precej spremenil s tem pa tudi podoba vasi. Vrtički in polja domačij so začeli izginjati. Naseljevanje ni več gravitiralo na bližino reke, ampak na bližino kolodvora. Do druge svetovne vojne, se je prostor med Dravo in železnico postopoma zapolnil, po drugi svetovni vojni pa se je zgodila prava eksplozija razvoja. Kmečke in meščanske hiše iz 19. in začetka 20. stoletja so se izgubile v konglomeratu sodobnih, poceni objektov. Studenci so postali del Maribora in se tako izgubili v množici številnih mestnih okrožij. Pomemben del Ruške ceste je staro vaško jedro Studencev, ki predstavlja razširitev ceste. Razširitev se zgodi ob cerkvi Sv. Jožefa, ki na tem kraju stoji že od 17. stoletja. Nekoč je na tem mestu stal samostan, dopolnjevali pa so ju še park, kovač, vaška trgovina ter ostale kmečke hiše, večina katerih je danes nespametno prenovljenih ali zapuščenih. Bil je priča živahnemu vaškemu življenju. Ljudje so se zbirali v osrednjem parku, kjer so bili organizirani tudi sejmi. Danes je staro vaško središče Studencev le še krhek odsev tega, kar je nekoč bilo. Le štirje objekti v okolici parka so ohranili svojo nekdanjo podobo, dva izmed njih sta zapuščena. Ostali so zelo površno prenovljeni in s svojim nekdanjim izgledom nimajo bistvene povezave.