Lokacija obstoječe industrijske hale ima številne kvalitete, kot so bližina centra mesta, lepi pogledi na mesto in Pohorje, sončno južno lego, nahaja se na stiku Mariborskih goric in je v glavni osi vizualno povezana z reko Dravo. Ta prostor ima kljub omenjenim kvalitetam pri prebivalcih negativen predznak, saj je tu v času druge svetovne vojne delovalo nacistično taborišče za sovjetske vojne ujetnike.
Nov poseg obstoječega objekta taborišča ne monumentalizira, vendar prostoru vdahne novo življenje. Poseg se od objekta ne umika, umakne se od zemlje, ki je nosilka preteklosti. Ustvari novo plast, ki Melje na novo poveže s centrom mesta, ki je danes ločeno z železnico. Nova lesena struktura napolni obstoječ industrijski objekt in po terenu preraste v stanovanjsko naselje. V industrijskem objektu prostor za delo najdejo lokalni obrtniki, ki so hkrati stanovalci novih modularnih stanovanj.
Nastane nov prostor, ki je preplet spomina in novega življenja. Nova struktura v svoji modularni zasnovi resonira z industrijskimi objekti, vendar bolj kot nanje spominja na gozd, ki se proti Dravi spušča iz goric.