Melje je industrijski del Maribora, ki pa programsko ni več tako poln kot je bil nekoč. Hale so prazne, obiskovalcev pa je malo, zato melje deluje kot samoten del mesta.

Na svoji lokaciji se s svojo intervencijo navezujem na meljske hale, tako s samim ponavljanjem strukture, ki je značilno za tamkajšnje strehe, kot z nadaljevanjem njihove horizontalne poteze.
S ponavljanjem obokov ustvarim horizontalo celotne strehe ter ambientalne prostore pod njo.
Te mi skupaj s stebri in stenami usmerjajo tako poglede, kot program v smeri sever-jug.
Pod streho sem umestil kopališče in restavracijo, ki prostor zapolnita z dogajanjem in pripeljeta obiskovalce ter s tem oživita prostor.
Kopališče je vkopano v nasip in je dvo-višinski prostor. Pritličje je namenjeno garderobam, zgornji nivo pa bazenom.
Program kopališča narekujejo različni segmenti strehe, ki se vedno orientirajo s pogledom v smeri sever-jug.
Prek osrednjega trga, ki ga določata kopališče in restavracija, se programsko oba tudi povezujeta in ustvarita skupno točko, kjer se obiskovalci zadržujejo.

Z intervencijo zapolnim Melje s programom, ki bi oživel in obogatili trenutno neizkoriščen prostor.