“..spominjam se, da so ubogi otroci v šoli dobili od njega èevlje in srajce, sicer pa sem se veè o tem tudi sama pouèila šele iz raziskovanja profesorja Hajdinjaka, kajti takrat se o dobrodelnosti ni toliko govorilo.”

Dobrodelnost in socialnost, ki jo v pogovoru omenja gospa Lidija, hčerka Marka Rosnerja je bilo zame primarno izhodišče pri preureditvi Rosnerjeve tovarne. Cilj je bil v to isto tovarno vrniti socialni čut, vsaj približno vrniti življenje, ki ga je ta tovarna nekoè imela. Kajti včasih, Meljska industrija ni bila samo delo ali služba, je bila način življenja za vse tiste, ki so vsak dan z veseljem vstopali vanjo.
Želim si, da bi družba spet z veseljem vstopala v Rosnerjeve tovarne, da bi z prepletom kmetijstva, poljedelstva in rezidenc za mlade družine in študente tem tovarnam vrnil namen in socialnost, ki so jih včasih živele.

Z odstranitvijo moteèih objektov, organizacijo trgov s pomočjo novih študentskih domov, z prezračevanjem obstroječe tovarne in zasaditvijo raznih kultur ustvarjam nove, sveže pogoje za ugodno bivanje v doslej ogromnem, neorganiziranem prostoru.