Mtt je obomočje zapuščenih tovarn blizu mestnega jedra, vendar je z njim, zaradi degradiranosti ter posledičnega pomankanja dejavnosti, zelo slabo povezan in obiskan. Gre za ogromen kompleks z bogato industrijsko dediščino. V osnovi ga gradijo kvalitetne hale, katerim so bile skozi čas dodane različne plasti. Zgradbe so zaznamovane s pravilno prostorsko mrežo ter razmerjem med arhitekturnimi elementi, na kar se resoniram s svojo intervencijo. Na industrijsko dediščino se navežem tudi preko izbora materialov: betona, jekla, prefabriciranih plošč iz lesenih vlaken ter polikarbonata. Intervencija obsega tri objekte: dve prenovi ter en nov objekt. Z razplastenjem v stari predilnici ter tkalnici, pridem do primarnega sloja, do nosilne konstrukcije, katero ohranim zaradi funkcionalnosti oziroma statike samega objekta, kot tudi zaradi ambientalne vrednosti. V stavbo vnesem nove plasti – sekundarno konstrukcijo, ki omogoča dejavnosti, plast zelenja ter posledično zadnjo plast – ljudi in z njimi življenje. V predilnico na severu dodam program namenjen pridelavi, ki vsebuje obdelovalne površine ter vse potrebne servise. V tkalnico na jugu dodam stanovanjski program. Vzhodno od njiju je lociran nov objekt – restavracija, ki dopolnjuje stara objekta tako programsko kot prostorsko. Nov volumen restavracije definira trg na sredini, omogoča povezovanje vseh programov, med arhitekturami ustvari določeno napestost ter omogoča povezovanje ljudi. Vem, da je preteklost zakopana v plasteh časa, vendar jo skušam, s previdnim odstranjevanjem posameznih slojev, spoštovati ter razumeti in jo reinterpretirati z dodajanjem novih slojev na sodoben način. Kljub njim ostaja pogled skozi hišo in skozi zgodovino mogoč.