Sredi 19. stoletja je Avstrijsko cesarstvo začelo dela na velikem infrastrukturnem projektu, železnico, ki bi povezala Dunaj s Trstom, prestolnico z morjem. Ker trasa poteka južno od prestolnice se je projekta prijelo poimenovanje Južna železnica oziroma Südbahn. Skoraj 600 km dolga proga ni omogočila razvoja zgolj dveh mest na ekstremih, ampak tudi vseh manjših krajev po poti, kjer se je ustavila. 

Eden od teh krajev je bil tudi Maribor. Južna železnica je v mesto ob Dravi pripeljala arhitekta in inženirja Wilhelma von Flatticha, predvsem znanega po svojih projektih za Wien Südbahnhof in Stazione di Trieste Centrale oz. Dunajske in Tržaške železniške postaje. V Mariboru pa je dobil nalogo oblikovati stanovanjsko naselje za delavce železnice znano kot Železničarska kolonija in verjetno tudi Koroški kolodvor. 

V kolodvoru je možno prepoznati več elementov njegove tipične arhitekture. Od longitudinalne tri-partitne zasnove, do izredne modularnosti in ponavljanja istih elementov in celo do izbire vidne opeke in nato ritmičnega ponavljanja detajlov, ki jih lahko najdemo na njegovih drugih projektih.