MTT je zgodovinsko izredno pomembna institucija, ki ni pomenila zgolj številnih delovnih mest, ki jih je nudila prebivalcem Maribora, temveč je s ponujanjem izobrazbe opravljala tudi vlogo kulturne institucije. Uspehi te stavbe skozi leta se kažejo tudi na arhitekturi, ki hote ali nehote prikazuje pojem tekstilne tovarne v kateri lahko opazimo nizanje različnih elementov v skupno celoto. Tako kot so se nekoč elementi kot niti združevali v obstojen tekstil, se elementi tovarne še danes združujejo v prostor, ki za Maribor pomeni ponos. Samotnost te stavbe je tudi s perspektive realističnega opazovalca zgolj navidezna; prostori še vedno narekujejo ritem strojev, ki so tako kot tekstil tkali tudi blaginjo življenj zaposlenih. Steber nekdanjega sistema je obstal kot spomenik delavki in delavcu, ki sta del svojih življenj posvetila podjetju, to pa jim je vračalo v obliki socialnih in ekonomskih dobrin. Obstoj tega ambienta priča o uspešni zgodbi, ki se je odvijala v teh prostorih.

SoneMTT

V prestolnici štajer’ca zrastla tovarna

si, ko se nabrala je gmota denarna.

Vez češka, avstrijska ti stebre krepila,

da bi apretura krasila belila.

Tu švicarski stroj prel v ritmu je Drave,

dal delavcu kruh in odmislil težave.

Njih tisoče gnalo obrate je tkanja

še preden se drugič spopadejo znanja.

Četudi te ni, še živiš, kažeš nase,

ko gledam ti stene še čutim tresljaje

in vzorce prediva, ki čuvaš jih zase.

Praznine, sivine budijo belino,

še zvoki so tvoje tišine barvilo

prebujajo tvojo nekdanjo jasnino.

(Dino Subašić, 2020)