Zavzetje Jeruzalema v 12. stoletju (1187) je sprožilo t. i. Križarske vojne, katerih cilj je bila v prvi vrsti »osvoboditev svetih krajev«. V teh vojnah so pomembno vlogo odigrali viteški redovi. Eden izmed njih so bili Ivanovci. Prelomnico v zgodovini reda predstavlja v evropskih deželah sredi 12. stoletja. Takrat so namreč predvsem plemiške družine darovale svoje posesti in letne dohodke za ustanovitev novih redovnih postojank. Na prostoru današnje Slovenije so bile v 13. stoletju ustanovljene tri postojanke malteških vitezov, imenovanje komende. Komenda v Melju je bila prvič omenjena leta 1217, Komenda pri Sv. Petru leta 1256, Polzelska komenda pa je predvidoma nastala leta 1297. 

Na topografijah lahko vidimo njihovo izbrano lego, saj vse ležijo na izpostavljenem osamelcu. Na starih kartah lahko vidimo, kako je bila točka meljske komende že od nekdaj poseljena. Opazimo tudi njeno urbano lego, saj ima dobre povezave z mestom. Do nje pelje ulica, ki bi lahko rekli, da se s komendo zaključi. Medtem ko ima pod seboj Melje oz. kar celo mesto. Bila je gospodar velikih vinogradniških zemljiških kompleksov na Meljskem hribu in na bližnjih vzpetinah. Ker pa so imeli predstojniki komend oz. komturjij sedeže bivališč zunaj naših dežel, so za upravljanje vseh treh komend nastavljali upravitelje ali pa so komende dajali v zakup. Zaradi nedonosnosti pa so že v 17. stoletju razmišljali o prodajah. Leta 1779 je redovno vodstvo prodalo polzelsko komendo, Meljsko komendo leta 1800 Alojziju pl. Krlehuberju, Komnedo pri Sv. Petru pa leta 1892. Danes predstavlja propadajoča Meljska komenda priložnost za nov javni program na izpostavljeni vzpetini nad Dravo in Meljem. 

eta 1892.