Kranjski deželni muzej oziroma Rudolfinum je po odloku Franca Jožefa v današnji stavbi za javnost odprl svoja vrata leta 1888. Pozneje se je preimenoval v Narodni muzej. Prav tako je prva slovenska namesko grajena muzejska institucija.

Stavba je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske in je kljub svoji ohranjenosti ter obnovam ogrožena v primeru potresa. Zato njeno prenovo radikalno prilagodim današnjemu času. V ideji se ohrani zunanji in notranju obod, ki predstavlja velik del identitete muzejske stavbe. Obstoječa notranja struktura se nadomesti z novo, ki jo predstavljajo etaže, obešene po večvišinskem prostoru. Stavba se nadzida s tanko streho, na kateri se pojavijo svetlobniki, ki osvetljujejo nižje etaže. Uredi se dodaten vhod skozi poglobitev parka pred muzejem, ki  stavbo s parkom še bolj poveže.