V mestnih središčih, kjer se tere ljudi in pristojni skrbijo za rastlinje se narava sama zelo težko obnovi. V primeru močnejšega potresa bi se narava lahko začela obnavljati, saj ji to nihče ne bi preprečeval. Zaradi velike materialne škode bi se opustila vzdrževanja parkov in zelenic, prav tako pa bi razna gradbišča obstala v času. Taka območja bi si prisvojila narava. V časovnem obdobju enega do dveh let bi ta območja prekrila visoka trava, zelnate rastline in grmovnice, pionirske drevesne vrste pa bi dosegle en meter višine. Ob prihodu vegetacije bi sledil tudi prihod favne. Nastali bi novi ekosistemi v samem središču mesta. Prostor, kjer bi prevladovala narava ponujajo novo kvaliteto. V mestu polnem betonu, bi te prostori ponujali nekaj drugačnega. V središču bi pridobili več zelenih površin in bogatih ekosistemov, do katerih pa je potrebno pristopiti premišljeno. Ali se take ekosisteme pusti? Ali pa se človek na premišljen način vključi v njih?

Drevje je nepogrešljiva sestavina mesta in njegova vloga se z razvojem mesta povečuje. Strukturno in ekološko prispevajo k podobi in splošni kakovosti mestnega okolja. Drevesa opravljajo še druge, pomembne funkcije, kot so: zadrževanje padavinske vode; vetrna zaščita; blaženje hrupa; dvigajo splošno kakovost mestne klime. Na seznamu je 107 vrst in sort mestnega drevja, za srednje evropske razmere, ki so opisane po višini, obsegu in prosevnosti krošnje, osvetlitev rastišča/stojišča ter uporabnosti v mestnem okolju. Na obravnavanem območju analize, je 34 različnih vrst.