Pri analizi demografije smo obravnavali območje v središču Ljubljane, ki ga na vzhodu in zahodu omejujeta Tivoli in Miklošičeva cesta ter Šubičeva in Puharjeva ulica na jugu in severu. Tu se mešajo kulturni, državni, poslovni in stanovanjski objekti. Dnevne migracije vključujejo veleposlanike ambasad, poslance in uradnike kot tudi igralce, plesalce in druge kulturne delavce. Park Tivoli privablja sprehajalce in rekreativce, medtem, ko se na vzhodni del zgrinjajo gostje restavracij in barov ter kupci številnih trgovin. Čeprav za mnoge ciljno območje, Slovenska, Bleiweißova, Šubičeva, Čopova in Cankarjeva cesta s svojo veliko prometno kapaciteto gostijo tudi veliko obiskovalcev, ki območje le preidejo v tranzitu. Čez dan živahno in prometno središče se ponoči umiri, a s številnimi stanovanjji in začasnimi nastanitvami (hoteli, airbnb) ohrani številčno populacijo.

Značaj tega dela mesta je podnevi precej drugačen kot ponoči. Gre za območje, kjer se nahajajo pomembni državni uradi, odvetniške stavbe ter sedeži podjetij, zato je zjutraj in čez dan na ulicah precej živahno. Čisto nasprotje tega pa so večerne ure, ko so ulice, z izjemo koncev tedna, bistveno bolj prazne. To značilnost smo prikazali z vzporednimi fotografijami dnevnih in nočnih fasad. Ker so le-te na večini stavb zelo umetelno oblikovane in imajo globok relief, dajejo ob stiku s svetlobo vtis živosti. Resnična slika pa se pokaže šele ponoči, ko iluzija ‘’živega mesta’’ zbledi.

Ustvarili smo kolaže 3 fasadnih pasov, vsakega na ulici, ki ima z demografskega vidika svojstven značaj. Štefanova ulica, ki poteka od Nebotičnika do Narodne galerije, je bila prepoznana kot ulica z največ izrazito stanovanjskimi stavbami in spada v prvo kategorijo. Kot druga kategorija je bila izbrana Beethovnova ulica, ob kateri se nahaja parlament, ministrstva ter storitvene dejavnosti. Tretjo kategorijo zastopa Cankarjeva cesta, ki je kot ena ključnih ‘’žil’’ novejšega centra mesta mešanica prejšnjih dveh. S kolaži njihovih fasadnih pasov smo dobili relativno analiza prebivalstva objektiven vpogled v zasedenost stanovanj ter s tem tudi poseljenost območja. Čeprav bi ob pogledu na dnevne fasade marsikdo mislil, da tukaj živi veliko ljudi, pa nočne fotografije govorijo o mestu, ki je bolj kot prostor ljudi le še prostor kapitala in zgodb preteklosti.