Vsako mesto vsebuje skupek plasti, ki se tekom časa nalagajo v njem in vplivajo na njegovo vizualno podobo in atmosfero. Širše območje centra Ljubljane je bilo v različnih časovnih obdobjih priča zelo pestremu naboru prostorskih intervencij, od katerih so dandanes nekatere bolj razpoznavne od drugih. Osredotočili smo se na obdobje od leta 1895, ko je ljubljanska tla močno preuredil potres, pa vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo plastenje še posebej intenzivno. Vsak arhitekt ali urbanist je v ta prostor posegel na način, ki je odražal njegovo razumevanje prostora in ga tako zaznamoval za vse prihodnje generacije.

S pomočjo izbrane skupine medijev – tušev, barv, olja in vode, smo na razumevanje nizanja analiziranih plasti odgovorili z videom, ki na abstrakten način pokaže bistvene akterje ter odnose med njimi na izbranem območju. Zamišljena kompozicija temelji na elementih, ki so v prostoru stalni in so obstajali že pred potresom (črni krogci, linije) ter potezami, ki so jih roke narisale v desetletjih po njem. Za te smo uporabili barve, ki s svojo intenziteto, odtenkom in razraščanjem po mestnem tkivu, ki jih obdaja, implicirajo na kompleksen preplet intervencij različnih časovnih obdobij, ki združene prispevajo k bogatemu mestnemu življenju.