Razvoj območja med hotelom Slon in cerkvijo Marijinega oznanjenja, sega v leto 1314, ko je bil “na Gorici” sezidan prvotni samostan in cerkev avguštincev eremitov. Skozi stoletja je bila cerkev iz različnih razlogov porušena in ponovno sezidana. Frančiškanska cerkev danes v Ljubljani predstavlja enega ključnih kulturnih spomenikov, ki opredeljujejo podobo mesta. Od nekdanjega samostana, ki je napolnjeval celotni kare, pa je ostal le majhen in težko dostopen fragment. Kare opredeljujejo stavbe, ki jih po večini napolnjujejo storitvene dejavnosti, ter dve ulici z izrazitim nakupovalnim značajem.

Preureditev kareja ohranja stavbe, ki še danes vzpostavljajo tesno povezavo s prostorom in govorijo o njegovi nesnovni kulturni dediščini. Nov prostor po obodu napolni kulturni program mestne knjižnice in mestnega gledališča. Zasnova odgovarja na iztek Cankarjeve ceste in vzpostavlja odnos z okoliškimi dominantami. Prostor prezeva praznina, ki jo napolni z zelenjem bogat mestni park, ki predstavlja alternativo vročim točkam mesta. Svoj javnosti zgolj s pogledom dostopen prostor dobi samostan, ki obstoječi samostanski vrt razširi do novega oboda kareja. Zasnova opominja na zgodbo prostora, z novim programom pa vzpostavlja nov prostor, ki svojo novo zgodbo govori preko različnih medijev. Naj bo to knjiga, pogovor ali igra.