Kreacija respiracije

Vstavljanje programa knjižnice kot pred potresna obnova Mayerjeve hiše

Neja Stojnić

mentor:  doc. Rok Žnidaršič
asistentka: asist. Katarina Čakš
demonstratorki: Astrid Magajna, Petra Čoko

Ideja same zasnove je ustvariti bolj pretočno, dinamično in odprto arhitekturo, ki bi omogočala praznino in občutek možnosti dihanja. Tako je potrebno zagotoviti preboj, preko katerega se stavba odpira proti mesnemu parterju. Občutek dihanja se doseže prek več variacij vzpostavljanja programov knjižnice.

Odnos do potresa

Struktura

Konstrukcijsko se obod hiše ohrani, kar omogoča nespremenjen videz mestnega predela Prešernovega trga navzven. Ta se na določenih mestih predre, da okolici razkrije novo vstavljeni program. Znotraj ovoja stavbe se obstoječe odstrani, vzpostavijo se novi podporni konstrukcijski sistemi, ki podpirajo obod, hkrati pa delujejo kot osnova nove intervencije. Po notranji strani oboda se razprostira klančina, ki najprej opravlja zgolj komunikacijsko funkcijo, nato pa se spremeni v programsko in tako služi postavitvi knjižnih polic ter manjših mehkih sedišč. Klančina je ena izmed dinamičnih elementov intervencije, ki so temelj same zasnove. V središču intervencije se pojavi svetlobnik, ki se oblikuje po poti svetlobe in tako optimalno osvetli nadstropja z vrha. Vsako stran svetlobnika omejujeta dve vertikalni jedri, ki vsebujeta sanitarni in komunikacijski program.

Respiracija se torej kreira z na novo nastavljenimi potmi preko klančine, s svetlobnikom prek katerega stavba čisto odpre in vase spušča svetlobo. Kljub vsem konstrukcijskim variacijam respiracije, pa njej pripomore tudi sam program nove intervencije – mestna knjižnica. Ta namreč ljudi vabi, s čimer omogoča večjo pretočnost novega objekta in možnost, da tudi ta kreira.

Povezava do analiz, ki so bile podlaga za izdelavo projekta:
Prepustnica
Monika Kobal
Gibanje z ulico
Nika Zorko