Paviljon na strehi stolpnice je ujet med mesto in zvezde. Zasnovan je za študentko kiparstva in družabnega študenta fizike, ki ga zanima astronomija.Zasnova paviljona poudarja prednosti bivanja nad mestom – zasebnost, panoramski pogled in predvsem pogled v nebo. Paviljon sestavljajo trije kubusi, ki se med seboj presekajo in objamejo podaljšek stopniščnega jedra stolpnice. Postavljeni so tako, da ne sledijo geometriji stolpnice, temveč mreži okoliških ulic.
Notranjost paviljona je razdeljena na tri dele: v dveh horizontalnih kubusih sta zasebna dela fizika in kiparke, medtem ko je vertikalni kubus skupen obema. Kubus fizika ima observatoriju podobno stekleno kupolo, ki odpira pogled v nebo, kiparkin kubus je nekoliko višji, saj je poleg sobe v njem še studio, prilagojena pa je tudi svetloba. V vertikalnem kubusu je zgoraj kopalnica in spodaj vhodni del, skupaj s kuhinjo in jedilnico, ki se lahko podaljša na njuno zasebno teraso.

Poleg paviljona je urejena tudi skupnostna terasa za prebivalce stolpnice, ki jo lahko uporabljajo podnevi za sprostitev in druženje ter ponoči za opazovanje zvezd. Konstrukcijo paviljona sestavljajo leseni okvirji, ki so zapolnjeni z izolativnimi lesenimi paneli. Zunanjo podobo daje fasada iz gubanih pločevinastih plošč. Ideji deljenja bivalnega prostora na zasebno in javno, odpiranja panoramskih pogledov ter ideja o ohranjanju zasebnosti »do javnega prostora ulice« izhajata iz Case Study hiše Stahl arhitekta Pierra Koeniga. Poleg tega moj pločevinast paviljon na strehi Ravnikarjeve stolpnice spominja na podaljšek njegovih stolpnic na Trgu republike.