Stavba stoji v središču Hrastnika in je v času delovanja rudnika služila administrativnim prostorom rudniške družbe. Zasnovana je kot prizidek, ki se je skozi leta dograjeval ob višje ležeča ležečih halah in skladiščih. Ob zaprtju rudnika so hale prešle v zasebno last, v nalogi obravnavan del pa je v večji meri prevzela občina. Danes se tu nahajajo tržnica, pekarna, mladinski center, društva, precej prostorov pa je praznih. Dodatni problemi so relativno majhna globina prostorov in neenotna fasada, ki ne doprinese k usklajeni vizualni podobi stavbe v središču mesta.

S projektom skušam stavbo z dodajanjem mesto-tvornih programov vpeti v javni prostor ter ustvariti njeno novo podobo. Zato ji na ulični strani dodam lahko jekleno konstrukcijo, t.i. “balkon”, ki objame stavbo in tako ponudi možnost povečanja notranjih prostorov ter prehajanja med njimi. “Balkon” steče po celotni dolžini stavbe, ustvari njen bolj enoten videz ter dogajanje v notranjosti obrne proti javnemu prostoru ulice. Postane vertikalni podaljšek ulice in novo urejenega pasu med slednjo in stavbo. “Balkon” ima tudi klimatsko funkcijo: zaradi zahodne orientacije nudi pozimi več sončne svetlobe, poleti pa preprečuje pregrevanje notranjosti. “Balkon” omogoči pomik hodnikov in stopnišč navzven, kar poveča notranje prostore. S širjenjem programov v novo strukturo se v parterju ustvari pokrit pas z izložbami, v nadstropjih pa se z njeno pomočjo regulira prehajanje.

Programi ki se danes že nahajajo v stavbi so tržnica, prostori društev, mladinski center in razne pisarne. Z “Balkonom” predvidim še umestitev dnevnega centra, fitnesa, večnamenske oz. plesne dvorane , ter turistično-informacijski center. Mešanje prostočasnih in poslovnih programov poskrbi, da sta stavba in njen balkon “živa” v vsaki uri dneva.