PLASTI ČASA, KRAJA IN LJUDI

Prenova rudniškega območja – P2

Emilija Meserko, Karla Pamić, Lea Elena Vidmar,  Marijana Kremenović , Nina Zaletelj Iličič in Jan Verhovšek

mentorici:  izr. prof. mag. Anja Planišček, doc. dr. Nika Grabar
asistentka: Mina Hiršman
demonstratorke: Klara Suša Vačovnik, Urška Cvikl, Eva Ivačič

Koncept prenove rudniškega območja v središču Hrastnika smo gradili na razumevanju mesta kot sestava različnih plasti: podzemnih, nadzemnih, bivanjskih, družbenih in kulturnih, predvsem pa časovnih. Hrastnik je majhno mesto in plasti časa se še toliko bolj izrazijo v njegovem središču, kjer se “nalagajo” stoletje staro omrežje rudniških rovov, opuščena rudniška infrastruktura, sledi rudarske kolonije iz začetka 20. stoletja, stolpnice in bloki iz 50., 60. in 70. let, trgovsko-poslovno in družbeno središče iz 70-ih. Čeprav smo letos zaradi razmer mesto obiskali le enkrat, se nam je v spomin vtisnila vseprisotnost preteklosti in moč rudarske tradicije – ne le v grajenem tkivu, temveč tudi v družbi, kulturi, jeziku in samem načinu življenja. Nekoč trdno povezana hrastniška skupnost, mesto in stavbe so z opustitvijo rudarstva danes postavljeni pred negotovo prihodnost. V nalogi smo se zato spraševali kako nekdanje rudniško območje ponovno spremeniti v središče Hrastnika in v ospredje postaviti lokalne prebivalce.

Na programski ravni smo projekt gradili na “plastenju” vsebin za različne interesne in starostne skupine ljudi, za krajane in obiskovalce. Novi programi za krajane izhajajo iz potreb in vključujejo glasbeno šolo, športni plezalni center, prostore za delavnice, notranje in zunanje prireditvene prostore, dnevni center, knjižnico, restavracijo, tržnico, galerijo in prostočasno družabno središče. Za obiskovalce Hrastnika se vzpostavi nova krožna muzejska pot, ki izobražuje o bivanju in delu rudarjev. Druga dejavnost je Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki “šolo v rudniku” gradi na podobnem konceptu kot “šola v naravi” in v Hrastnik privabi šolarje iz drugih krajev. To dejavnost dopolnjuje še manjši program umetniških rezidenc.

“Plastenje” se prenese tudi v prostorske ureditve, v katerih se plastijo volumni, ploskve, linije in točke. Volumne predstavljajo novogradnje (glasbena šola in CŠOD na območju rudarske kolonije) in prenovljene obstoječe stavbe rudnika (kompresorska postaja in strojnica, poslovno-proizvodni objekt RTH, poslovno-vhodna stavba RTH… prosim, poimenujte pravilno). Ploskve definirajo nove trge in druge zunanje ureditve, linije vzpostavljajo in usmerjajo nove poti (vsipnik Bunkerja, novi most iz stavbe RTH), točke pa določijo pomembna križišča in so označene z razstavljenimi rudniškimi eksponati. K nalogi smo pristopili nekoliko “idealistično” in problematiko stečajnega postopka rudnika RTH in razpršenega lastništva stavb nekoliko pustili ob strani “. O prostoru in stavbah, preteklosti in prihodnosti smo razmišljali predvsem kot o priložnostih za mesto in ljudi.