Različne verzije zlaganja gradnikov pripeljejo do končne kompozicije, ki je v obliki nepopolnega pravokotnika. Nekateri gradniki izstopajo ven, nekateri silijo noter, s tem pa se ustvari več dinamično povezanih prostorov, ki so namenjeni branju oziroma izposoji revij. Paviljon se prav tako deli na zunanji odprt prostor, ki je orientiran proti tržnici na jugu in se vpenja na glavno pot skozi kare Mirje, ter na notranji prostor oziroma atrij, ki je bolj umirjen in intimen.  

Glavna značilnost paviljona je prehodnost med notranjim in zunanjim prostorom, ki se izraža preko vhodov na vseh straneh. Ker konstrukcija kot celota deluje stereotomno, torej kot težka gmota, sem za primarni material izbral beton; notranji pulti za revije ter zunanji nadstreški pa so iz lesa. Paviljon se oblikovno poveže tudi s kontekstom okolice, saj urbanizem sledi ortagonalni zasnovi.