Območje obravnave se nahaja na osi, ki povezuje staro mestno jedro Škofje Loke z zelenim
zaledjem Kamnitnika, zamejeno z obodno zazidavo stavbnih volumnov.
Predlagana rešitev stavbni obod mestoma prekine in s prazninami ustvari prostor poti, ki na
vhodni strani predstavlja podaljšano potezo že obstoječega parka in človeka povabi “v.”
Upoštevajoč osno gradacijo, od urbanega v zeleno, se znotraj oboda oblikuje javni prostor,
zeleni trg (oz. urbani park), na severno stran pa je vzdolž ceste umeščen stavbni volumen, ki
nadaljuje stavbni obod.
Glavna ideja temelji na dialektiki med rigidnim in fleksibilnim; rigidnost vzpostavlja
konstrukcija stebrov in jeder, okrog katerih se nizajo vstavljeni programski moduli s scenariji
fleksibilne razporeditve. Notranji ustroj stavbe idejo urbanizma predrugači v merilu na nivo
stavbe, kjer se ustvarjajo sekvence po horizontali javno-poljavno-zasebno in vertikali trg-
ulica-modul. Odprto stopnišče prehaja v dvovišinski prostor, v poti in programske module.
Princip oblikovanja temelji na principu dodajanja in odvzemanja primarnega gradnika, kar
ustvarja dinamiko prostora in nadaljuje arhitekturni jezik v maniri dialektike pomenskih in
prostorskih kontrastov, preko polnega-praznega in filigranskega-stereotomnega.
Osnovni programski modul povzema koncept rigidnega (pripadajoča servisna stena) ter
fleksibilnega (volumen 6 m x 6 m), ki se po tlorisu razporeja glede na trenutne potrebe rabe
(svetlobne, komunikacijske, vsebinske). Pol transparentna fasada stavbo objame, kot opna,
ki zaključi celoto, hkrati pa uvaja vizualni jezik, ki s pol-transparenco izkazuje globino,
dinamiko, življenje in hkrati briše ostre meje med zunaj in znotraj, odpira prostor pogledu.