Ker bom problem stanovanjske problematike mladih kmalu občutil na lastni koži, se mi je zdelo smiselno raziskati alternativne načine, ki jih lahko ponudi arhitekt. To sem izvedel z dvema projektoma, ki odgovarjata dvema tipoma stanovanjskih stavb. Prvi je adaptacija tipske hiše iz druge polovice dvajsetega stoletja. Zaradi številnosti tovrstnih hiš se pogosto ponudi možnost, da posameznik tak objekt podeduje ali kupi, saj je njegova tržna cena razmeroma nizka. Drugi projekt obravnava možnost reševanja stanovanjskih stisk v večjih mest, kjer mladi ljudje zaradi študijskih ali kariernih razlogov ne preživijo veliko časa doma, oziroma tam večinoma le prenočujejo. Predlagana je ponovna uporaba opuščenih industrijskih objektov. Posebej zanimiva je tiskarna Mladinska knjiga arhitekta Savina Severja, ki ima po celotni krajši stranici strehe s svetlobniki, kar omogočajo, da znotraj tovarne ustvarimo nekakšno miniaturno vas. Tako se je rodila ideja o umestitvi bivalnih enot, ki bi bile v prostoru podobno kot šotori v kampu – njihovo razporeditev bi določale trenutne skupine uporabnikov, ki bi nato okoli fiksnih sanitarnih in kuhinjskih enot tvorile manjše »soseske«.