Raziskovanje Ptuja začnemo z najmanjšo enoto javnega prostora središča mesta – atrijem. Ti prostori so bili nekoč najbolj živahni v mestu, saj so služili obrtnikom in gospodinjstvom ter omogočali manjša druženja na prostem.  Igrali so osrednjo vlogo v življenju ljudi. Do njih se je dostopalo po ozkih srednjeveških ulicah. Ti atriji danes ležijo prazni in vzdihujejo po neki drugi rabi kot so zgolj parkirišča.

Prazen atrij je le simptom večjih premikov; selitev ljudi in njihovih dejavnosti izven mestnega središča. Ker atriji ostajajo prazni, so prazne tudi mestne hiše in stare mestne ulice, saj te niso več posredniki trgovine in srečanj in trenutno služijo zgolj kot nekakšen tematski park v lepem mestu, namenjen samo turistom. Staro mestno jedro sicer nekajkrat letno ulovi domišljijo obiskovalcev in jih, tako kot nas, očara s svojo tradicijo in vztrajnostjo, postavljeno med reko Dravo in gradom na vzpetini. Toda turisti prihajajo in odhajajo, saj vidijo zgolj vztrajne stavbe, nimajo pa priložnosti, da bi se pomešali z lokalnim prebivalstvom, ki bi lahko živelo prav ta javni prostor, ki turiste pritegne na Ptuj.

Mestno življenje se odvija v gospodarski coni na drugi strani železniške proge, ob reki in v večjih sosednjih mestih. Ptujčani danes živijo sodobne sanje hiše z vrtom in dvema avtomobiloma v širnih predmestjih. Vse dejavnosti so neposredno dostopne z avtomobilom. Ne preseneča, da sanjske ozke ulice v mestnem jedru niso primerne za takšen način življenja. In tako bi moralo tudi ostati! Čar mesta se skriva v tistih tlakovcih in mačjih glavah, ki ne smejo popuščati nesmotrni rabi prostora, kot je nepremišljeno načrtovanje predmestij.

Naša dolžnost je popraviti zgrešene stike med starim mestom in novimi navadami. Ptuj danes ni več zaprt znotraj starega obzidja, zato moramo povezovati neposredno in percepcijsko, ob tem pa razmišljati o mestnem središču. Obenem se moramo vprašati, ali je to središče res samo eno? V svojih projektih bomo raziskovali človeške povezave in poiskali rešitve, ki bodo ustvarjale priložnosti za interakcijo med neznanci in meščani, ljudmi in dediščino, ter kako z privabljanjem mlajših generacij revitalizirati staro mesto.