Ptuj je po številu prebivalcev 14 največje mesto v Sloveniji. Danes veliko delovnih mest za Ptujčane pomeni predvsem Perutnina Ptuj, je pa za širšo Občino Ptuj predvsem zgodovinsko in kulturno značilno kmetovanje in vinogradništvo. V občini se nahaja približno 700 kmetijskih gospodarstev, če štejemo zgolj tista, ki so prijavljena. Več kot 50 % površin MO Ptuj predstavljajo kmetijska zemljišča. Na območju MO Ptuj je 10 % kmetijskih površin, ki so zapuščene in zaraščene. Ekološko kmetovanje se na območju MO Ptuj še ne izvaja, je pa nekaj integrirane pridelave. Problemi so še majhne in razdrobljene kmetije, nizko število specializiranih kmetih za predelavo kmetijskih pridelkov, neustrezna lastniška in starostna struktura, manjši, nekonkurenčni kmetje in predvsem kmetije, ki zaradi profita ne oskrbujejo lokalnega prebivalstva temveč pridelke izvažajo…

Naša rešitev za Ptuj je potenciranje samooskrbe, s čimer bi usmerili pritok lokalnih proizvodov v mesto. S sledenjem porabi in ponudbi nastanejo štirje projekti. Ideja oživitve mesta z ojačitvijo okolice narekuje vzpostavitev kmetijske platforme na obrobjih mesta in hkrati manjše gentrificirane enote v samem mestu s konceptom delitvene ekonomije.

Naš »center« tako kmetijam nudi možnost izposoje orodja, strojev, izobraževanje kadra, pridobivanja agro kultur, ki jih kmetje uporabijo na svojih lastniških kmetijah. V zameno za to subvencijo pa se kmet zadolži, da bo določen delež pridelka obvezan prodati na lokalnem trgu. Takšen pristop se uporabi tudi pri reševanju zapuščenih kmetij. Država kot upravitelj zviša davek na neizkoriščeno zemljo, tako da se lastniku bolj splača zemljo uporabljati. Tuakj spet nastopi center, kot platforma, ki pomaga pri ponovnem zagonu kmetije. Če pa želi lastnik zemljo prodati, nastopi kot kupec zemlje, ki jo nato nudi kot prostor uporabe za komurkoli, če se le ta zaveže k delni distribuciji pridelkov v lokalnen prostoru. Tako dobimo institucijo, ki brez neposredne subvencije pomaga k boljšem, bolj intenzivnem in, kar je najpomembneje, cenejšem pridelovanju zemlje. V zameno pa zahteva notranjo prodajo. Profit za kmeta je na prvi pogled manjši, kot če bi izvažal v tujino. V resnici pa je kmet privarčeval pri investiranju v samo pridelavo in znanje. Izkoristek zapuščene zemlje se pokaže kot možnost za vsakogar, ki mogoče sam ni zmožen začeti kmetovati, njive pa bi se lahko kot pri zadrugi lastniško delile. Podjetje Airbnb na ta način delitvene ekonomije ustvarja profit, državo kot upravitelja te platforme pa žene notranje trošenje, samooskrba in večja splošna blaginja. Naša ideja temelji na pridelovanju, predelovanju, porabi in prezentaciji. Kar se pridela zunaj mesta tako steče v nadaljno obdelavo znotraj mesta. Zagotvaljanje samooskrbe prinese kopičenje surovin znotraj mesta, obenem pa spodbuja trošenje ljudi. Tako na primeru Ptuja dobimo 4 projekte, ki se nujno povezujejo z novo gospodarsko politiko.