Mestna občina Ptuj se je v zadnjih letih že usmerila v iskanje rešitev problema avtomobilov v mestu s sodobnimi prometnimi strategijami, ki bi nadgradile obstoječe stanje in prispevale k doseganju ravnotežja med družbeno enakostjo, kakovostjo življenskega okolja ter uspešnostjo gospodarskega razvoja okolja. Z novim pristopom ciljajo na začetek dolgoročnega procesa oblikovanja trajnostnega prometnega sistema. Podatki o potovalnih navadah v MO Ptuje so pokazali, da se več kot 50% vseh dnevnih potovanj v mestni občini opravi z osebnim avtomobilom. Če tem dodamo še potovanja z motornimi kolesi, znaša obseg individualnih motoriziranih potovanj skoraj 70%. Ostale navade si sledijo v naslednjem zaporedju: peš 23%, s kolesom 7% in 2% z uporabo JPP. Občina si prizadeva za izboljšanje te piramide. Trenutno je najbolj kritično stanje na področju kolesarskega prometa. Veliki potenciali se kažejo tudi na podoročju hoje in javnega potniškega prometa, ki ju poleg kolesarjenja nameravajo v prihodnje postaviti v ospredje.

Kljub dolgoročni viziji občine po zmanjševanju uporabe avtomobila pa meniva, da se je danes potrebno ukvarjati predvsem s trenutno situacijo javnih parkirišč v Ptuju. Ključno je, da pri vsemu temu poleg prebivalcev MO Ptuje ne pozabimo na dnevne migrante in turiste. Zanimivo je,  da pod delavno aktivne občane MO Ptuje zaposlene na območju Ptuja spada približno 4500 oseb. Opazimo, da parkirišča niso enakomerno izkoriščena. V določenih uradnih urah prihaja do prezasedenosti preostanek dneva pa so te površine prazne. Kratkotrajna parkirišča so zato bolj aktualna, saj ljudje pridejo v mesto za določen opravek in se potem spet vrnejo na obrobje. Večja parkirišča, namenjena dolgotrajnemu parkiranju, ki pa so cenovno na isti ravni kot kratkotrajna ostajajo več ali manj prazna. Cilj občine je, da parkiranje avtomobilov iz centra preusmeri na obrobje. Iz vseh pridobljenih in analiziranih podatkov lahko zaključiva, da v mestnem središču Ptuja ne primanjkuje parkirnih prostorov, vendar bi s preusmeritvijo prezasedenih parkirišč na manj zasedena in z vzpostavitvijo ustreznega sistema uspeli zagotoviti zadostno količino parkirnih mest ter center rešili prenasičenosti z avtomobili.

Urejanje obstoječih parkirnih mest bo podvrženo izboljšanju prostorov, danes namenjenih mirujočemu prometu. Število parkirišč v starem mestnem jedru se bo postopoma zmanjševalo. Najprej bodo ukinjena plačljiva parkirišča na ulicah v neposredni bližini osrednjih ptujskih znamenitosti in nato še na preostalih delih ulic, kjer je predvidena ureditev območja za pešce. Ukinjena parkirišča bodo nadomeščena v sprejemljivi peš razdalji do starega mestnega jedra. Neurejena in nelegalna parkirišča v centru se bodo tako počasi odpravljala. Predvidi se izgradnja „mreže“ parkirišč, ki bodo delno namenjena stanovalcem in poslovnim subjektom v starem mestnem jedru in delno kratkotrajnemu parkiranju. Ob upoštevanju trenutne situacije s problematiko parkirišč in hkrati mislijo na prihodnost, kjer človek morda več ne bo tako odvisen od avtomobila kot danes, je jasno, da je potrebno razmišljati o nečem trajnostnem in prilagodljivem.

Avtomobili, parkirne površine, hrup, onesnaževanje in zasedenost ulic uničujejo mesta in posledično življenje v njih, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da avto danes pomeni ukoreninjeno razvado, ki nam je postala samoumevna. Razvada, da se lahko do samih vrat trgovine ali storitve pripeljemo z osebnim avtomobilom, je postala pogoj, da bomo to dejavnost sploh obiskali. Zato je problem, kljub prepoznanju in razumevanju, nekoliko težje odpraviti. Parkirne hiše, ki po mestih rastejo kot gobe po  dežju poskušajo vsrkati ves nered, ki smo ga ljudje napravili. Danes predstavljajo popolnoma utilitaren objekt, kjer »pospraviš« avto in nadaljuješ svojo pot po mestu. Dejstvo pa je, da je parkirišče človekov prvi stik z mestom. Gre za površino, ki služi le parkiranju avtomobilov in ko izgubi svoj prvotni namen uporabe, nima potenciala, da se preobrazi v mestu uporaben prostor. To je težava sploh, če obenem razmišljamo o načrtu trajnostne prihodnosti …

Kaj se bo zgodilo s temi praznimi prostori, ko avtomobil ne bo več primarno prevozno sredstvo? Najin cilj je, da ta prva točka oz. stik z mestom postane prilagodljiva, trajnostna in predvsem uporabna v vsakem trenutku in za vsakogar. Nov poseg v prostor mora izboljšati prometno infrastrukturo, prispevati k oživitvi starega mestnega jedra in njegovi povezavi z mestnim zaledjem, podpreti obstoječi turistični razvoj in spodbuditi nove turistične potenciale.